JUSUF
Jusuf
12:1
Elif, Lam, Ra. To so ajeti jasne Knjige.
12:2
Mi smo jo resnično spustili (razodeli) kot Kur’an (Citat) v arabščini, da bi lahko dojeli.
12:3
Mi ti pripovedujemo najboljše resnične zgodbe s tem, ko ti razodevamo ta Kur’an, čeprav pred njim nisi vedel ničesar o tem.
12:4
Ko je Jožef rekel svojemu očetu: “O, očka moj! Zares sem videl enajst zvezd ter sonce in mesec, videl sem jih, kako so se mi priklonili do tal.”
12:5
Rekel je: “O, sinko moj! Ne pripoveduj svojih sanj bratom, da ne bodo skovali zarote! Resnično je hudič človeku očiten sovražnik.
12:6
In tako te bo tvoj Gospodar posebej izbral ter podučil pravilnemu tolmačenju sanj in izpopolnil Svoj blagoslov do tebe ter do Jakobove družine, kakor ga je pred tem izpopolnil do tvojih dveh prednikov Abrahama in Izaka. Resnično je tvoj Gospodar Vseveden in Moder.”
12:7
Zagotovo je v (pripovedi o) Jožefu in njegovih bratih dokaz za tiste, ki sprašujejo.
12:8
Ko so (njegovi bratje) rekli: “Jožef in njegov brat sta našemu očetu ljubša od nas, medtem ko smo mi medsebojno povezana skupina. Zares je naš oče v očitni zmoti.
12:9
Ubijte Jožefa ali ga vrzite na nek neznan kraj, da se bo vaš oče odtlej posvetil vam, po tem pa boste postali dobri ljudje.”
12:10
Eden od njih je rekel: “Če že boste kaj storili, ne ubijte Jožefa, temveč ga vrzite na dno vodnjaka, da ga najdejo kakšni popotniki.”
12:11
Rekli so: “O, oče naš! Zakaj nam ne zaupaš Jožefa, ko pa mu mi zares želimo dobro?
12:12
Jutri ga pošlji z nami, da bo užival in se igral, zagotovo ga bomo varovali.”
12:13
Rekel je: “Mene bi resnično žalostilo, če bi ga vzeli s seboj, in bojim se, da ga ne poje volk, ko boste nepozorni nanj.”
12:14
Rekli so: “Če bi ga pojedel volk – medtem ko smo mi medsebojno povezana skupina – bi bili zagotovo zgube.”
12:15
Ko so ga vzeli s seboj in se odločili, da ga dajo na dno vodnjaka, smo ga Mi navdihnili: “Zagotovo jih boš obvestil o tem njihovem dejanju, takrat ko ne bodo vedeli za to.”
12:16
In prišli so k očetu zvečer jokajoč.
12:17
Rekli so: “O, oče naš! Zares smo šli tekmovat in smo pustili Jožefa pri naši prtljagi, pa ga je pojedel volk. Vendar nam ne boš verjel, čeprav smo iskreni.”
12:18
In na njegovo srajco so nanesli lažno kri. Rekel je: “Ne! Vaše duše so vas celo k nečemu nagovorile, pa naj mi bo zato dano lepo potrpljenje. K Allahu se zatekam zaradi tega, kar opisujete.”
12:19
In prišla je skupina popotnikov, pa so poslali vodonosca, ki je spustil svoje vedro in rekel: “O, kakšna sreča, to je deček!” In skrili so ga kot blago, Allah pa ve vse o tem, kar počnejo.
12:20
In prodali so ga po zelo slabi ceni, za nekaj dirhemov (srebrnjakov) in zlahka so se mu odrekli.
12:21
In tisti iz Misra (Egipta), ki ga je kupil, je svoji ženi rekel: “Lepo ga namesti. Lahko bi nama koristil, ali pa da ga vzameva za sina.” In tako smo Jožefa utrdili, mu dali moč znanja na Zemlji ter ga podučili o tolmačenju sanj. Allah pa obvladuje vse zadeve, vendar večina ljudi ne ve.
12:22
In ko je dosegel zrelost, smo mu dali modrost in znanje. Tako nagradimo dobrodelneže.
12:23
Tista, v čigar domu je bil, ga je skušala zapeljati. Zaprla je vsa vrata ter rekla: “Pripravljena sem zate!” Rekel je: “Zatekam se k Allahu! On je zares moj gospodar, ki mi je omogočil lepo bivanje. Zagotovo krivičneži ne bodo želi uspeha.”
12:24
Zaželela si ga je že in tudi on bi si jo poželel, če ne bi videl dokaza svojega Gospodarja. Tako je bilo, da bi od njega oddaljili zlo in razvrat. On je eden Naših sužnjev, ki mu je bila dana iskrena predanost.
12:25
In stekla sta k vratom – pa je zadaj raztrgala njegovo srajco – in na vratih sta zatekla njenega moža. Rekla je: “Kakšna druga kazen naj bi doletela tistega, ki si želi zlo tvoji družini, kot zapor ali boleče muke?!”
12:26
Rekel je (Jožef): “Ona me je skušala zapeljati.” In priča iz njene družine je presodila: “Če je srajca strgana spredaj, je ona govorila resnico, on pa je lažnivec.
12:27
Če pa je njegova srajca strgana zadaj, je lagala ona, on pa je iskren.”
12:28
Ko pa je videl njegovo srajco strgano zadaj, je rekel: “To je zagotovo ena od vaših ženskih spletk. Resnično so vaše spletke ogromne.
12:29
Jožef, pozabi in ne omenjaj tega! Ti pa prosi odpuščanja za svoje grehe, saj si bila zares ena od grešnih!”
12:30
In nekatere ženske v mestu so govorile: “Upravnikova žena zapeljuje svojega sužnja. Ljubezen do njega je popolnoma prevzela njeno srce. Resnično vidimo, da je v jasni zmoti.”
12:31
Ko je slišala za njihovo obrekovanje, je poslala ponje in jim pripravila naslonjače, vsaki od njih je dala nož ter rekla: “Pridi prednje.” Ko so ga zagledale, so se močno začudile in si porezale roke ter rekle: “Allah obvaruj, to ni človek, to ni nič drugega kot plemeniti angel.”
12:32
Rekla je: “To vam je to, zaradi česar ste me obtoževale. Skušala sem ga zapeljati, vendar se je vzdržal. In če ne bo storil, kar mu ukazujem, bo zagotovo zaprt in bo eden od ponižanih.”
12:33
Rekel je: “Gospodar moj! Ječa mi je ljubša od tega, k čemur me napeljujejo. In če Ti ne odstraniš njihovih spletk od mene, jim bom naklonjen in postal bom eden od nevednežev.”
12:34
Njegov Gospodar ga je uslišal in odstranil je njihove spletke od njega. Resnično, On je Vseslišni, Vsevedni.
12:35
Potem, ko so videli dokaze, so sklenili da ga za nekaj časa zaprejo.
12:36
In z njim sta v ječo prišla dva mladeniča. Eden od njiju je rekel: “Videl sem (v sanjah), da iztiskam vino.” In drugi je rekel: “Videl sem, da na svoji glavi nosim kruh, ki ga kljuvajo ptice.” “Obvesti naju o tolmačenju tega. Vidiva, da si zares eden od dobrodelnežev.”
12:37
Ne bo prispela do vaju kakršnakoli hrana, s katero boste oskrbljeni (v sanjah), a da vaju ne bom obvestil o tolmačenju tega, še preden se zgodi. To je nekaj od tistega, česar me je naučil moj Gospodar. Zapustil sem zares pot naroda, ki ne veruje v Allaha in zanika onostranstvo.
12:38
In sledim veri mojih prednikov, Abrahama, Izaka in Jakoba. Ni nam dovoljeno, da bi kaj častili poleg Allaha. To je od Allahove dobrote do nas in do človeštva, vendar večina ljudi ni hvaležna.
12:39
O, družabnika moja v ječi! So mar boljši neenotni gospodarji ali Allah, Edini, Tisti, ki vse pokorava?
12:40
Vi namesto Njega ne častite drugega kot imena, ki ste jih poimenovali vi in vaši predniki, Allah pa o njih ni spustil prav nobenega dokaza. Oblast pripada edino Allahu. On je ukazal, da ne častite nobenega drugega razen Njega. To je pravilna vera, vendar večina ljudi tega ne ve.
12:41
O, družabnika moja v ječi! Eden med vama bo točil vino svojemu gospodarju, drugi pa bo križan in ptice bodo kljuvale njegovo glavo. To, o čemer poizvedujeta, je že določeno.”
12:42
In tistemu od njiju, za katerega je menil, da bo rešen, je rekel: “Omeni me svojemu gospodarju,” vendar ga je hudič navedel, da je pozabil omeniti ga svojemu gospodarju, zato je v ječi ostal še nekaj let.
12:43
Kralj je rekel: “Resnično sem videl (v sanjah) sedem debelih krav, ki je jedlo sedem suhih, in sedem zelenih klasov ter sedem suhih. O, glavarji! Pojasnite mi moje sanje, če jih znate razlagati.”
12:44
Rekli so: “To je sveženj zmedenih sanj, mi pa nimamo znanja o tolmačenju sanj!”
12:45
Tisti od njiju, ki je bil rešen in se je po dolgem času spomnil, je rekel: “Jaz vas bom obvestil o tolmačenju tega, zato me pošljite (po Jožefa).”
12:46
Jožef, o, ti, povsem iskreni! Daj nam razlago o sedmih debelih kravah, ki jedo sedem suhih, in o sedmih zelenih klasih ter sedmih suhih, da bi se lahko vrnil k ljudem, da bodo lahko vedeli.
12:47
Rekel je: “Sedem let boste sejali vztrajno. In tisto, kar boste poželi, pustite v klasih, razen nekaj malega, kar boste jedli.
12:48
Zatem pride sedem težkih (let), ki bodo pojedla vse, kar ste pripravili zanje, razen nekaj malega, kar boste prihranili (za setev).
12:49
Nato nastopi leto, v katerem bodo ljudje odrešeni z deževjem, in v njem bodo ljudje iztiskali (olje in drugo).”
12:50
Kralj je rekel: “Pripeljite mi ga.” Ko je k njemu prišel sel, mu je (Jožef) dejal: “Vrni se k svojemu gospodarju in ga vprašaj, kaj je z ženskami, ki so se porezale po rokah! Moj Gospodar ve zares vse o njihovih spletkah.”
12:51
Rekel je: “Kaj vam je bilo, ko ste skušale zapeljati Jožefa?” Rekle so: “Allah obvaruj! Nič slabega ne vemo o njem.” Upravnikova žena je rekla: “Zdaj se je razkrila resnica. Jaz sem ga skušala zapeljati, on pa je zares iskren.
12:52
To je zato, da bi vedel, da ga v tajnosti nisem izdala, Allah pa ne podpira zarot izdajalcev.
12:53
In ne trdim, da sem nedolžna. Resnično človeški jaz spodbuja k zlu, razen če se ga moj Gospodar usmili. Resnično moj Gospodar največ odpušča in je Usmiljen.”
12:54
In kralj je rekel: “Pripeljite mi ga, da ga bom imel posebej zase!” Ko pa je govoril z njim, je dejal: “Pri nas si sedaj zares zanesljiv in zaupanja vreden.”
12:55
Rekel je (Jožef): “Postavi me za skrbnika nad državnimi zalogami. Zares sem vešč varuh ter poznavalec.”
12:56
In tako smo Jožefu omogočili trden položaj na Zemlji, da se je na njej nastanil, kjerkoli je hotel. Našo milost podarimo, komur hočemo, dobrodelnežem pa ne bomo izničili nagrade,
12:57
in nagrade onostranstva so zagotovo boljše za tiste, ki verujejo in so bogaboječi.
12:58
In prišli so Jožefovi bratje ter vstopili k njemu. Prepoznal jih je, oni pa njega niso.
12:59
In ko jih je opremil s tistim, kar jim je pripadalo, je rekel: “Pripeljite mi vašega brata od vašega očeta. Mar ne vidite, da dajem polno mero in da sem najboljši gostitelj?
12:60
Če mi ga ne boste pripeljali, ne boste pri meni dobili ničesar in se mi ne približujte.”
12:61
Rekli so: “Poskusili bomo prepričati njegovega očeta, zares bomo to storili.”
12:62
In rekel je svojim služabnikom: “V njihova tovorna sedla vstavite njihovo blago (plačilo), da ga bodo prepoznali, ko se vrnejo k svojim družinam, morda se bodo vrnili.”
12:63
Ko so se vrnili k svojemu očetu, so rekli: “O, oče naš! Zavrnjeni bomo pri odmerjanju (žita), zato pošlji z nami našega brata, da bi ga nam lahko dodelili. Mi ga bomo zagotovo varovali.”
12:64
Dejal je: “Mar naj vam ga zaupam, kakor sem vam že prej zaupal njegovega brata?! Allah pa je najboljši Varuh in On je Najbolj usmiljen od vseh usmiljenih.”
12:65
In ko so odprli prtljago, so ugotovili, da jim je bilo njihovo blago vrnjeno. Rekli so: “O, oče naš, kaj bi sploh še hoteli?! To naše blago nam je vrnjeno. Priskrbeli bomo živež našim družinam, varovali bomo našega brata in dobili bomo dodatno mero še ene kamele, to pa je zgolj majhna mera.”
12:66
Dejal je: “Ne bom ga poslal z vami, dokler mi ne date trdne prisege pri Allahu, da mi ga boste pripeljali, razen če boste premagani.” In ko so mu dali svojo trdno prisego, je rekel: “Allah bodri nad tem, kar govorimo.”
12:67
Dejal je: “O, sinovi moji! Ne vstopite skozi ena vrata, temveč vstopite skozi različna vrata, jaz pa vas v prav ničemer ne morem zaščititi pred tem, kar je Allah že določil. Sodba pripada le Allahu. Nanj se zanašam in tisti, ki se zanesejo, naj se zanašajo Nanj.”
12:68
In ko so vstopili, kakor jim je zapovedal oče, jih to ni v prav ničemer obvarovalo pred tem, kar je Allah že določil; s tem je Jakob zgolj zadovoljil osebno željo. On je resnično posedoval znanje od tega, česar smo ga Mi podučili, vendar pa večina ljudi ne ve.
12:69
In ko so vstopili k Jožefu, je vzel k sebi svojega brata, rekoč: “Jaz sem zares tvoj brat. Naj ti ne bo hudo zaradi tega, kar so bili počeli.”
12:70
Ko pa jih je opremil s tistim, kar jim je pripadalo, je dal čašo v tovorno sedlo svojega brata. Potem je razglaševálec razglasil: “O, kamelarji, vi ste zagotovo kradli!”
12:71
Pristopili so do njih in rekli: “Kaj pogrešate?”
12:72
Rekli so: “Pogrešamo kraljevo čašo. Tistemu, ki jo prinese, pripada tovor ene kamele in jaz jamčim za to.”
12:73
Rekli so (bratje): “Prisežemo pri Allahu! Sami že veste, da nismo prišli, da bi širili zlo po Zemlji in pa nismo kradli!”
12:74
Rekli so: “Kakšna pa naj bi bila kazen, če lažete?”
12:75
Odvrnili so: “Kazen za tistega, v čigar tovoru se najde, bo on sam. Tako mi kaznujemo krivičneže.”
12:76
Nato je začel (pregledovati) njihove bisage pred bisago svojega brata; zatem pa jo je (čašo) izvlekel iz bisage svojega brata. Tako smo Jožefu omogočili zvijačo. Ne bi bilo mogoče po kraljevih predpisih vzeti svojega brata, razen če bi tako hotel Allah. Mi dvigujemo na višje položaje, kogar hočemo, in nad vsakim, ki poseduje znanje je Tisti, ki vse ve.
12:77
Rekli so (bratje): “Če krade – eden njegovih bratov je kradel že prej.” Jožef je zatajil to v sebi in jim ni razkril. Rekel je: “Vi ste slabši glede tega, Allah pa najbolj ve, o čem lažete.”
12:78
Rekli so: “O, gospod upravnik! Njegov oče je zares star, zato namesto njega vzemi nekoga od nas. Resnično vidimo, da si eden od dobrodelnežev.”
12:79
Rekel je: “Allah obvaruj, da bi vzeli koga drugega kot tistega, pri katerem smo našli našo lastnino. Tako bi bili zagotovo krivični.”
12:80
Ko so obupali nad njim, so se osamili, da se posvetujejo. Najstarejši med njimi je rekel: “Mar ne veste, da je vaš oče od vas vzel prisego pri Allahu, in mar ne veste kaj ste že prej naredili z Jožefom?! Zato ne bom zapustil te dežele, vse dokler mi tega ne dovoli moj oče, ali pa mi Allah presodi. On pa je najboljši Sodnik.
12:81
Vrnite se k svojemu očetu in recite: ‘O, naš oče! Tvoj sin je zares kradel. In ne trdimo drugega kot to, kar vemo. Mi ne moremo vedeti, kaj se skrivoma zgodi.
12:82
In vprašaj ljudi v mestu, v katerem smo bili, ter karavano, s katero smo prišli. Resnično smo iskreni.’ ”
12:83
Rekel je (Jakob): “Ne! Vaše duše so vas celo k nečem nagovorile, pa naj mi bo zato dano lepo potrpljenje. Morda mi jih bo Allah pripeljal vse skupaj nazaj. On je zares Vseveden, Najmodrejši.”
12:84
In odmaknil se je od njih ter rekel: “Tako zelo hudo mi je za Jožefa!” Oči so mu pobelile od žalosti in bil je potrt.
12:85
Rekli so: “Prisežemo pri Allahu! Ne boš prenehal z omenjanjem Jožefa, dokler ne boš usodno zbolel ali umrl.”
12:86
Rekel je: “Samo Allahu se potožim nad svojo stisko in žalostjo. In vem od Allaha, česar vi ne veste.
12:87
O, moji sinovi! Pojdite in poiščite Jožefa in njegovega brata ter ne izgubite upanja v to, da vam bo Allah dal izhod. Zares nihče ne izgubi upanja, da mu bo Allah dal izhod, kot le neverni ljudje.”
12:88
Ko so vstopili k njemu, so rekli: “O, mogočni upravnik! Nas in naših družin se je dotaknila stiska in prišli smo s slabim plačilom. Daj nam polno mero in bodi radodaren do nas. Resnično Allah nagrajuje tiste, ki dajejo miloščino.”
12:89
Rekel je: “Mar ne veste, kaj ste storili z Jožefom in njegovim bratom, ko ste bili nevedneži?”
12:90
Rekli so: “Da nisi ti zares Jožef?” Dejal je: “Jaz sem Jožef in to je moj brat. Allah je bil neizmerno dober do naju. Kdor je bogaboječ in potrpežljiv – Allah dobrodelnikom zagotovo ne bo izničil nagrade.”
12:91
Rekli so: “Prisežemo pri Allahu, da te je Allah odlikoval nad nami in da smo zares bili pravi grešniki.”
12:92
Rekel je: “Ne bom vas grajal danes. Naj vam Allah odpusti, saj On je Najbolj usmiljen od vseh usmiljenih.
12:93
Odnesite to mojo srajco in jo vrzite na obraz mojega očeta, povrnil se mu bo vid! In pripeljite mi vso svojo družino!”
12:94
In ko je karavana krenila (iz Egipta), je njihov oče rekel: “Zares zaznavam vonj po Jožefu, čeprav morda mislite, da se mi blede.”
12:95
Rekli so: “Prisežemo pri Allahu! Ti si zagotovo v svoji stari zmoti.”
12:96
Ko je prišel znanilec radostnih novic, jo je (srajco) vrgel na njegov obraz in vid se mu je povrnil. Dejal je: “Mar vam nisem rekel, da jaz zares vem od Allaha to, česar vi ne veste.”
12:97
Rekli so: “O, oče naš! Prosi, da se nam odpustijo naši grehi. Mi smo zares bili pravi grešniki.”
12:98
Rekel je: “Kmalu bom svojega Gospodarja prosil, da vam odpusti. On je resnično Odpuščajoči, Najbolj usmiljeni.”
12:99
In ko so vstopili k Jožefu, je svoja starša vzel k sebi in rekel: “Vstopite v Egipt z Allahovo voljo, varni.”
12:100
In dvignil je svoja starša na prestol in priklonili so se (vsi skupaj) do tal. Dejal je: “O, očka moj! To je tolmačenje mojih sanj od prej. Moj Gospodar je storil, da so se že uresničile. In storil mi je dobro, ko me je spravil iz ječe in vas pripeljal iz puščave, zatem ko je hudič povzročil razdor med menoj in mojimi brati. Zares je moj Gospodar mil z vsem, kar hoče. Resnično, On je Vseveden, Najmodrejši.
12:101
Gospodar moj! Dal si mi že nekaj oblasti in me podučil o tolmačenju sanj. Tvorec nebes in zemlje! Ti si moj Zaščitnik na tem in na onem svetu. Daj, da umrem kot musliman in pridruži me dobrodelnežem!”
12:102
To je nekaj vesti o neznanih dogodkih, ki ti jih razodevamo. Ti nisi bil z njimi, ko so se odločali glede njihove namere, takrat ko so spletkarili.
12:103
In večina ljudi ne bo vernikov, četudi bi ti po tem hrepenel.
12:104
In ti jih ne prosiš za nikakršno plačilo. To ni nič drugega kot opomin vsem svetovom.
12:105
In koliko čudes je v nebesih in na zemlji, mimo katerih hodijo ne oziraje se na njih.
12:106
A večina njih ne veruje v Allaha, ne da bi pri tem jemala drugih za božanstva poleg Allaha.
12:107
Ali se počutijo varne pred tem, da bi jih doletele vseobsegajoče muke od Allaha, ali da bi nenadoma nastopila Ura (Sodni dan), medtem ko tega ne bi niti občutili?
12:108
Reci: “To je moja pot; pozivam k Allahu na podlagi pravega spoznanja – jaz in vsak, kdor mi sledi. Naj je slavljen Allah in jaz nisem od malikovalcev.”
12:109
In nismo pred teboj pošiljali drugih, le može izmed prebivalcev mest, ki smo jim, razodevali. Mar ne potujejo po Zemlji in pogledajo, kakšen je bil konec tistih pred njimi?! Dom onstranstva je zagotovo boljši za tiste, ki so bogaboječi. Mar ne dojemate?!
12:110
In ko so poslanci mislili, da bodo obupali, in pomislili, da (narod) meni, da se mu je lagalo, jim je prišla Naša pomoč in rešeni so bili tisti, za katere hočemo, da so rešeni. Naša kazen za narod zločincev pa nikakor ne bo odklonjena.
12:111
Zagotovo je v njihovih sledovih nauk za ljudi, ki razumejo. Kur’an ni izmišljena pripoved, temveč potrjevanje tistega, kar je bilo pred njim, podrobna razlaga vseh stvari in vodilo ter milost za ljudi, ki verujejo.
Jusuf
12:1
Elif, Lam, Ra. To so ajeti jasne Knjige.
12:2
Mi smo jo resnično spustili (razodeli) kot Kur’an (Citat) v arabščini, da bi lahko dojeli.
12:3
Mi ti pripovedujemo najboljše resnične zgodbe s tem, ko ti razodevamo ta Kur’an, čeprav pred njim nisi vedel ničesar o tem.
12:4
Ko je Jožef rekel svojemu očetu: “O, očka moj! Zares sem videl enajst zvezd ter sonce in mesec, videl sem jih, kako so se mi priklonili do tal.”
12:5
Rekel je: “O, sinko moj! Ne pripoveduj svojih sanj bratom, da ne bodo skovali zarote! Resnično je hudič človeku očiten sovražnik.
12:6
In tako te bo tvoj Gospodar posebej izbral ter podučil pravilnemu tolmačenju sanj in izpopolnil Svoj blagoslov do tebe ter do Jakobove družine, kakor ga je pred tem izpopolnil do tvojih dveh prednikov Abrahama in Izaka. Resnično je tvoj Gospodar Vseveden in Moder.”
12:7
Zagotovo je v (pripovedi o) Jožefu in njegovih bratih dokaz za tiste, ki sprašujejo.
12:8
Ko so (njegovi bratje) rekli: “Jožef in njegov brat sta našemu očetu ljubša od nas, medtem ko smo mi medsebojno povezana skupina. Zares je naš oče v očitni zmoti.
12:9
Ubijte Jožefa ali ga vrzite na nek neznan kraj, da se bo vaš oče odtlej posvetil vam, po tem pa boste postali dobri ljudje.”
12:10
Eden od njih je rekel: “Če že boste kaj storili, ne ubijte Jožefa, temveč ga vrzite na dno vodnjaka, da ga najdejo kakšni popotniki.”
12:11
Rekli so: “O, oče naš! Zakaj nam ne zaupaš Jožefa, ko pa mu mi zares želimo dobro?
12:12
Jutri ga pošlji z nami, da bo užival in se igral, zagotovo ga bomo varovali.”
12:13
Rekel je: “Mene bi resnično žalostilo, če bi ga vzeli s seboj, in bojim se, da ga ne poje volk, ko boste nepozorni nanj.”
12:14
Rekli so: “Če bi ga pojedel volk – medtem ko smo mi medsebojno povezana skupina – bi bili zagotovo zgube.”
12:15
Ko so ga vzeli s seboj in se odločili, da ga dajo na dno vodnjaka, smo ga Mi navdihnili: “Zagotovo jih boš obvestil o tem njihovem dejanju, takrat ko ne bodo vedeli za to.”
12:16
In prišli so k očetu zvečer jokajoč.
12:17
Rekli so: “O, oče naš! Zares smo šli tekmovat in smo pustili Jožefa pri naši prtljagi, pa ga je pojedel volk. Vendar nam ne boš verjel, čeprav smo iskreni.”
12:18
In na njegovo srajco so nanesli lažno kri. Rekel je: “Ne! Vaše duše so vas celo k nečemu nagovorile, pa naj mi bo zato dano lepo potrpljenje. K Allahu se zatekam zaradi tega, kar opisujete.”
12:19
In prišla je skupina popotnikov, pa so poslali vodonosca, ki je spustil svoje vedro in rekel: “O, kakšna sreča, to je deček!” In skrili so ga kot blago, Allah pa ve vse o tem, kar počnejo.
12:20
In prodali so ga po zelo slabi ceni, za nekaj dirhemov (srebrnjakov) in zlahka so se mu odrekli.
12:21
In tisti iz Misra (Egipta), ki ga je kupil, je svoji ženi rekel: “Lepo ga namesti. Lahko bi nama koristil, ali pa da ga vzameva za sina.” In tako smo Jožefa utrdili, mu dali moč znanja na Zemlji ter ga podučili o tolmačenju sanj. Allah pa obvladuje vse zadeve, vendar večina ljudi ne ve.
12:22
In ko je dosegel zrelost, smo mu dali modrost in znanje. Tako nagradimo dobrodelneže.
12:23
Tista, v čigar domu je bil, ga je skušala zapeljati. Zaprla je vsa vrata ter rekla: “Pripravljena sem zate!” Rekel je: “Zatekam se k Allahu! On je zares moj gospodar, ki mi je omogočil lepo bivanje. Zagotovo krivičneži ne bodo želi uspeha.”
12:24
Zaželela si ga je že in tudi on bi si jo poželel, če ne bi videl dokaza svojega Gospodarja. Tako je bilo, da bi od njega oddaljili zlo in razvrat. On je eden Naših sužnjev, ki mu je bila dana iskrena predanost.
12:25
In stekla sta k vratom – pa je zadaj raztrgala njegovo srajco – in na vratih sta zatekla njenega moža. Rekla je: “Kakšna druga kazen naj bi doletela tistega, ki si želi zlo tvoji družini, kot zapor ali boleče muke?!”
12:26
Rekel je (Jožef): “Ona me je skušala zapeljati.” In priča iz njene družine je presodila: “Če je srajca strgana spredaj, je ona govorila resnico, on pa je lažnivec.
12:27
Če pa je njegova srajca strgana zadaj, je lagala ona, on pa je iskren.”
12:28
Ko pa je videl njegovo srajco strgano zadaj, je rekel: “To je zagotovo ena od vaših ženskih spletk. Resnično so vaše spletke ogromne.
12:29
Jožef, pozabi in ne omenjaj tega! Ti pa prosi odpuščanja za svoje grehe, saj si bila zares ena od grešnih!”
12:30
In nekatere ženske v mestu so govorile: “Upravnikova žena zapeljuje svojega sužnja. Ljubezen do njega je popolnoma prevzela njeno srce. Resnično vidimo, da je v jasni zmoti.”
12:31
Ko je slišala za njihovo obrekovanje, je poslala ponje in jim pripravila naslonjače, vsaki od njih je dala nož ter rekla: “Pridi prednje.” Ko so ga zagledale, so se močno začudile in si porezale roke ter rekle: “Allah obvaruj, to ni človek, to ni nič drugega kot plemeniti angel.”
12:32
Rekla je: “To vam je to, zaradi česar ste me obtoževale. Skušala sem ga zapeljati, vendar se je vzdržal. In če ne bo storil, kar mu ukazujem, bo zagotovo zaprt in bo eden od ponižanih.”
12:33
Rekel je: “Gospodar moj! Ječa mi je ljubša od tega, k čemur me napeljujejo. In če Ti ne odstraniš njihovih spletk od mene, jim bom naklonjen in postal bom eden od nevednežev.”
12:34
Njegov Gospodar ga je uslišal in odstranil je njihove spletke od njega. Resnično, On je Vseslišni, Vsevedni.
12:35
Potem, ko so videli dokaze, so sklenili da ga za nekaj časa zaprejo.
12:36
In z njim sta v ječo prišla dva mladeniča. Eden od njiju je rekel: “Videl sem (v sanjah), da iztiskam vino.” In drugi je rekel: “Videl sem, da na svoji glavi nosim kruh, ki ga kljuvajo ptice.” “Obvesti naju o tolmačenju tega. Vidiva, da si zares eden od dobrodelnežev.”
12:37
Ne bo prispela do vaju kakršnakoli hrana, s katero boste oskrbljeni (v sanjah), a da vaju ne bom obvestil o tolmačenju tega, še preden se zgodi. To je nekaj od tistega, česar me je naučil moj Gospodar. Zapustil sem zares pot naroda, ki ne veruje v Allaha in zanika onostranstvo.
12:38
In sledim veri mojih prednikov, Abrahama, Izaka in Jakoba. Ni nam dovoljeno, da bi kaj častili poleg Allaha. To je od Allahove dobrote do nas in do človeštva, vendar večina ljudi ni hvaležna.
12:39
O, družabnika moja v ječi! So mar boljši neenotni gospodarji ali Allah, Edini, Tisti, ki vse pokorava?
12:40
Vi namesto Njega ne častite drugega kot imena, ki ste jih poimenovali vi in vaši predniki, Allah pa o njih ni spustil prav nobenega dokaza. Oblast pripada edino Allahu. On je ukazal, da ne častite nobenega drugega razen Njega. To je pravilna vera, vendar večina ljudi tega ne ve.
12:41
O, družabnika moja v ječi! Eden med vama bo točil vino svojemu gospodarju, drugi pa bo križan in ptice bodo kljuvale njegovo glavo. To, o čemer poizvedujeta, je že določeno.”
12:42
In tistemu od njiju, za katerega je menil, da bo rešen, je rekel: “Omeni me svojemu gospodarju,” vendar ga je hudič navedel, da je pozabil omeniti ga svojemu gospodarju, zato je v ječi ostal še nekaj let.
12:43
Kralj je rekel: “Resnično sem videl (v sanjah) sedem debelih krav, ki je jedlo sedem suhih, in sedem zelenih klasov ter sedem suhih. O, glavarji! Pojasnite mi moje sanje, če jih znate razlagati.”
12:44
Rekli so: “To je sveženj zmedenih sanj, mi pa nimamo znanja o tolmačenju sanj!”
12:45
Tisti od njiju, ki je bil rešen in se je po dolgem času spomnil, je rekel: “Jaz vas bom obvestil o tolmačenju tega, zato me pošljite (po Jožefa).”
12:46
Jožef, o, ti, povsem iskreni! Daj nam razlago o sedmih debelih kravah, ki jedo sedem suhih, in o sedmih zelenih klasih ter sedmih suhih, da bi se lahko vrnil k ljudem, da bodo lahko vedeli.
12:47
Rekel je: “Sedem let boste sejali vztrajno. In tisto, kar boste poželi, pustite v klasih, razen nekaj malega, kar boste jedli.
12:48
Zatem pride sedem težkih (let), ki bodo pojedla vse, kar ste pripravili zanje, razen nekaj malega, kar boste prihranili (za setev).
12:49
Nato nastopi leto, v katerem bodo ljudje odrešeni z deževjem, in v njem bodo ljudje iztiskali (olje in drugo).”
12:50
Kralj je rekel: “Pripeljite mi ga.” Ko je k njemu prišel sel, mu je (Jožef) dejal: “Vrni se k svojemu gospodarju in ga vprašaj, kaj je z ženskami, ki so se porezale po rokah! Moj Gospodar ve zares vse o njihovih spletkah.”
12:51
Rekel je: “Kaj vam je bilo, ko ste skušale zapeljati Jožefa?” Rekle so: “Allah obvaruj! Nič slabega ne vemo o njem.” Upravnikova žena je rekla: “Zdaj se je razkrila resnica. Jaz sem ga skušala zapeljati, on pa je zares iskren.
12:52
To je zato, da bi vedel, da ga v tajnosti nisem izdala, Allah pa ne podpira zarot izdajalcev.
12:53
In ne trdim, da sem nedolžna. Resnično človeški jaz spodbuja k zlu, razen če se ga moj Gospodar usmili. Resnično moj Gospodar največ odpušča in je Usmiljen.”
12:54
In kralj je rekel: “Pripeljite mi ga, da ga bom imel posebej zase!” Ko pa je govoril z njim, je dejal: “Pri nas si sedaj zares zanesljiv in zaupanja vreden.”
12:55
Rekel je (Jožef): “Postavi me za skrbnika nad državnimi zalogami. Zares sem vešč varuh ter poznavalec.”
12:56
In tako smo Jožefu omogočili trden položaj na Zemlji, da se je na njej nastanil, kjerkoli je hotel. Našo milost podarimo, komur hočemo, dobrodelnežem pa ne bomo izničili nagrade,
12:57
in nagrade onostranstva so zagotovo boljše za tiste, ki verujejo in so bogaboječi.
12:58
In prišli so Jožefovi bratje ter vstopili k njemu. Prepoznal jih je, oni pa njega niso.
12:59
In ko jih je opremil s tistim, kar jim je pripadalo, je rekel: “Pripeljite mi vašega brata od vašega očeta. Mar ne vidite, da dajem polno mero in da sem najboljši gostitelj?
12:60
Če mi ga ne boste pripeljali, ne boste pri meni dobili ničesar in se mi ne približujte.”
12:61
Rekli so: “Poskusili bomo prepričati njegovega očeta, zares bomo to storili.”
12:62
In rekel je svojim služabnikom: “V njihova tovorna sedla vstavite njihovo blago (plačilo), da ga bodo prepoznali, ko se vrnejo k svojim družinam, morda se bodo vrnili.”
12:63
Ko so se vrnili k svojemu očetu, so rekli: “O, oče naš! Zavrnjeni bomo pri odmerjanju (žita), zato pošlji z nami našega brata, da bi ga nam lahko dodelili. Mi ga bomo zagotovo varovali.”
12:64
Dejal je: “Mar naj vam ga zaupam, kakor sem vam že prej zaupal njegovega brata?! Allah pa je najboljši Varuh in On je Najbolj usmiljen od vseh usmiljenih.”
12:65
In ko so odprli prtljago, so ugotovili, da jim je bilo njihovo blago vrnjeno. Rekli so: “O, oče naš, kaj bi sploh še hoteli?! To naše blago nam je vrnjeno. Priskrbeli bomo živež našim družinam, varovali bomo našega brata in dobili bomo dodatno mero še ene kamele, to pa je zgolj majhna mera.”
12:66
Dejal je: “Ne bom ga poslal z vami, dokler mi ne date trdne prisege pri Allahu, da mi ga boste pripeljali, razen če boste premagani.” In ko so mu dali svojo trdno prisego, je rekel: “Allah bodri nad tem, kar govorimo.”
12:67
Dejal je: “O, sinovi moji! Ne vstopite skozi ena vrata, temveč vstopite skozi različna vrata, jaz pa vas v prav ničemer ne morem zaščititi pred tem, kar je Allah že določil. Sodba pripada le Allahu. Nanj se zanašam in tisti, ki se zanesejo, naj se zanašajo Nanj.”
12:68
In ko so vstopili, kakor jim je zapovedal oče, jih to ni v prav ničemer obvarovalo pred tem, kar je Allah že določil; s tem je Jakob zgolj zadovoljil osebno željo. On je resnično posedoval znanje od tega, česar smo ga Mi podučili, vendar pa večina ljudi ne ve.
12:69
In ko so vstopili k Jožefu, je vzel k sebi svojega brata, rekoč: “Jaz sem zares tvoj brat. Naj ti ne bo hudo zaradi tega, kar so bili počeli.”
12:70
Ko pa jih je opremil s tistim, kar jim je pripadalo, je dal čašo v tovorno sedlo svojega brata. Potem je razglaševálec razglasil: “O, kamelarji, vi ste zagotovo kradli!”
12:71
Pristopili so do njih in rekli: “Kaj pogrešate?”
12:72
Rekli so: “Pogrešamo kraljevo čašo. Tistemu, ki jo prinese, pripada tovor ene kamele in jaz jamčim za to.”
12:73
Rekli so (bratje): “Prisežemo pri Allahu! Sami že veste, da nismo prišli, da bi širili zlo po Zemlji in pa nismo kradli!”
12:74
Rekli so: “Kakšna pa naj bi bila kazen, če lažete?”
12:75
Odvrnili so: “Kazen za tistega, v čigar tovoru se najde, bo on sam. Tako mi kaznujemo krivičneže.”
12:76
Nato je začel (pregledovati) njihove bisage pred bisago svojega brata; zatem pa jo je (čašo) izvlekel iz bisage svojega brata. Tako smo Jožefu omogočili zvijačo. Ne bi bilo mogoče po kraljevih predpisih vzeti svojega brata, razen če bi tako hotel Allah. Mi dvigujemo na višje položaje, kogar hočemo, in nad vsakim, ki poseduje znanje je Tisti, ki vse ve.
12:77
Rekli so (bratje): “Če krade – eden njegovih bratov je kradel že prej.” Jožef je zatajil to v sebi in jim ni razkril. Rekel je: “Vi ste slabši glede tega, Allah pa najbolj ve, o čem lažete.”
12:78
Rekli so: “O, gospod upravnik! Njegov oče je zares star, zato namesto njega vzemi nekoga od nas. Resnično vidimo, da si eden od dobrodelnežev.”
12:79
Rekel je: “Allah obvaruj, da bi vzeli koga drugega kot tistega, pri katerem smo našli našo lastnino. Tako bi bili zagotovo krivični.”
12:80
Ko so obupali nad njim, so se osamili, da se posvetujejo. Najstarejši med njimi je rekel: “Mar ne veste, da je vaš oče od vas vzel prisego pri Allahu, in mar ne veste kaj ste že prej naredili z Jožefom?! Zato ne bom zapustil te dežele, vse dokler mi tega ne dovoli moj oče, ali pa mi Allah presodi. On pa je najboljši Sodnik.
12:81
Vrnite se k svojemu očetu in recite: ‘O, naš oče! Tvoj sin je zares kradel. In ne trdimo drugega kot to, kar vemo. Mi ne moremo vedeti, kaj se skrivoma zgodi.
12:82
In vprašaj ljudi v mestu, v katerem smo bili, ter karavano, s katero smo prišli. Resnično smo iskreni.’ ”
12:83
Rekel je (Jakob): “Ne! Vaše duše so vas celo k nečem nagovorile, pa naj mi bo zato dano lepo potrpljenje. Morda mi jih bo Allah pripeljal vse skupaj nazaj. On je zares Vseveden, Najmodrejši.”
12:84
In odmaknil se je od njih ter rekel: “Tako zelo hudo mi je za Jožefa!” Oči so mu pobelile od žalosti in bil je potrt.
12:85
Rekli so: “Prisežemo pri Allahu! Ne boš prenehal z omenjanjem Jožefa, dokler ne boš usodno zbolel ali umrl.”
12:86
Rekel je: “Samo Allahu se potožim nad svojo stisko in žalostjo. In vem od Allaha, česar vi ne veste.
12:87
O, moji sinovi! Pojdite in poiščite Jožefa in njegovega brata ter ne izgubite upanja v to, da vam bo Allah dal izhod. Zares nihče ne izgubi upanja, da mu bo Allah dal izhod, kot le neverni ljudje.”
12:88
Ko so vstopili k njemu, so rekli: “O, mogočni upravnik! Nas in naših družin se je dotaknila stiska in prišli smo s slabim plačilom. Daj nam polno mero in bodi radodaren do nas. Resnično Allah nagrajuje tiste, ki dajejo miloščino.”
12:89
Rekel je: “Mar ne veste, kaj ste storili z Jožefom in njegovim bratom, ko ste bili nevedneži?”
12:90
Rekli so: “Da nisi ti zares Jožef?” Dejal je: “Jaz sem Jožef in to je moj brat. Allah je bil neizmerno dober do naju. Kdor je bogaboječ in potrpežljiv – Allah dobrodelnikom zagotovo ne bo izničil nagrade.”
12:91
Rekli so: “Prisežemo pri Allahu, da te je Allah odlikoval nad nami in da smo zares bili pravi grešniki.”
12:92
Rekel je: “Ne bom vas grajal danes. Naj vam Allah odpusti, saj On je Najbolj usmiljen od vseh usmiljenih.
12:93
Odnesite to mojo srajco in jo vrzite na obraz mojega očeta, povrnil se mu bo vid! In pripeljite mi vso svojo družino!”
12:94
In ko je karavana krenila (iz Egipta), je njihov oče rekel: “Zares zaznavam vonj po Jožefu, čeprav morda mislite, da se mi blede.”
12:95
Rekli so: “Prisežemo pri Allahu! Ti si zagotovo v svoji stari zmoti.”
12:96
Ko je prišel znanilec radostnih novic, jo je (srajco) vrgel na njegov obraz in vid se mu je povrnil. Dejal je: “Mar vam nisem rekel, da jaz zares vem od Allaha to, česar vi ne veste.”
12:97
Rekli so: “O, oče naš! Prosi, da se nam odpustijo naši grehi. Mi smo zares bili pravi grešniki.”
12:98
Rekel je: “Kmalu bom svojega Gospodarja prosil, da vam odpusti. On je resnično Odpuščajoči, Najbolj usmiljeni.”
12:99
In ko so vstopili k Jožefu, je svoja starša vzel k sebi in rekel: “Vstopite v Egipt z Allahovo voljo, varni.”
12:100
In dvignil je svoja starša na prestol in priklonili so se (vsi skupaj) do tal. Dejal je: “O, očka moj! To je tolmačenje mojih sanj od prej. Moj Gospodar je storil, da so se že uresničile. In storil mi je dobro, ko me je spravil iz ječe in vas pripeljal iz puščave, zatem ko je hudič povzročil razdor med menoj in mojimi brati. Zares je moj Gospodar mil z vsem, kar hoče. Resnično, On je Vseveden, Najmodrejši.
12:101
Gospodar moj! Dal si mi že nekaj oblasti in me podučil o tolmačenju sanj. Tvorec nebes in zemlje! Ti si moj Zaščitnik na tem in na onem svetu. Daj, da umrem kot musliman in pridruži me dobrodelnežem!”
12:102
To je nekaj vesti o neznanih dogodkih, ki ti jih razodevamo. Ti nisi bil z njimi, ko so se odločali glede njihove namere, takrat ko so spletkarili.
12:103
In večina ljudi ne bo vernikov, četudi bi ti po tem hrepenel.
12:104
In ti jih ne prosiš za nikakršno plačilo. To ni nič drugega kot opomin vsem svetovom.
12:105
In koliko čudes je v nebesih in na zemlji, mimo katerih hodijo ne oziraje se na njih.
12:106
A večina njih ne veruje v Allaha, ne da bi pri tem jemala drugih za božanstva poleg Allaha.
12:107
Ali se počutijo varne pred tem, da bi jih doletele vseobsegajoče muke od Allaha, ali da bi nenadoma nastopila Ura (Sodni dan), medtem ko tega ne bi niti občutili?
12:108
Reci: “To je moja pot; pozivam k Allahu na podlagi pravega spoznanja – jaz in vsak, kdor mi sledi. Naj je slavljen Allah in jaz nisem od malikovalcev.”
12:109
In nismo pred teboj pošiljali drugih, le može izmed prebivalcev mest, ki smo jim, razodevali. Mar ne potujejo po Zemlji in pogledajo, kakšen je bil konec tistih pred njimi?! Dom onstranstva je zagotovo boljši za tiste, ki so bogaboječi. Mar ne dojemate?!
12:110
In ko so poslanci mislili, da bodo obupali, in pomislili, da (narod) meni, da se mu je lagalo, jim je prišla Naša pomoč in rešeni so bili tisti, za katere hočemo, da so rešeni. Naša kazen za narod zločincev pa nikakor ne bo odklonjena.
12:111
Zagotovo je v njihovih sledovih nauk za ljudi, ki razumejo. Kur’an ni izmišljena pripoved, temveč potrjevanje tistega, kar je bilo pred njim, podrobna razlaga vseh stvari in vodilo ter milost za ljudi, ki verujejo.
