HUD
Hud
11:1
Elif, Lam, Ra. To je Knjiga, katere verzi so skladno izpopolnjeni in podrobno pojasnjeni od Modrega in Seznanjenega.
11:2
Da ne častite nikogar razen Allaha. Zares sem vam jaz Njegov svarilec in prinašalec radostnih vesti.
11:3
In da prosite svojega Gospodarja za odpuščanje in da se Mu pokesate, pa vam bo dal, da uživate v dobrem življenju do določenega roka in vsakega dobrodelnika bo nagradil od Svoje dobrote. Če pa se obrnete proč, se zares bojim za vas muk Velikega dne.
11:4
K Allahu bo vaša vrnitev in On je zmožen storiti karkoli!
11:5
Oni resnično upogibajo svoje prsi, da bi se pred Njim skrili. Celo ko se zakrivajo s svojimi oblačili, On zagotovo ve, kaj tajijo in kaj javno počnejo. On je resnično poznavalec tistega, kar nosijo v prsih.
11:6
In na Zemlji ni niti enega živega bitja, ki od Allaha ne bi bilo deležno oskrbe. Za vsakega ve, kje bo prebival in kje bo preminul. Vse je (zapisano) v jasni Knjigi.
11:7
In On je tisti, ki je ustvaril nebesa in Zemljo v šestih dneh – Njegov prestol pa je bil nad vodo – da bi vas preizkusil, kdo med vami je boljši v dejanjih. In če rečeš: “Resnično boste po smrti oživljeni,” bodo tisti, ki ne verujejo, zagotovo rekli: “To ni nič drugega kot jasna čarovnija!”
11:8
Če pa jim za določen čas preložimo kazen, bodo zagotovo rekli: “Kaj jo zadržuje?” Toda na dan, ko jih bo doletela, ne bo odvrnjena od njih in spustilo se bo nad njih ter jih obkrožilo to, čemur so se posmehovali.
11:9
In če človeku damo okusiti neko Našo milost, nato pa mu jo odvzamemo, postane zares pravi obupanec in nehvaležnež.
11:10
Če pa mu damo okusiti nek blagor po stiski, ki ga je pestila, bo zagotovo rekel: “Zlo je šlo proč od mene!” On je resnično pretirano vesel in bahav.
11:11
Razen tistih, ki potrpijo in opravljajo dobra dela – takšnim pripada odpuščanje in velika nagrada.
11:12
Pa menda ne boš opustil nekaj tega, kar se ti razodeva in ti stiska prsi, samo zato, ker govorijo: “Zakaj se mu ne spusti zaklad?” ali “Zakaj ni prišel z njim angel?” Vendar si ti zgolj svarilec, Allah pa je Varuh nad vsem.
11:13
Ali zato ker govorijo: “Izmislil si ga je!” Reci: “Pa vi prinesite deset podobnih, izmišljenih poglavij in pokličite, kogar zmorete, razen Allaha, če ste iskreni!”
11:14
Če pa se vam ne odzovejo, potem vedite, da se on razodeva le z Allahovim znanjem in da ni nobenega drugega boga razen Njega – mar ne boste vdani (mar ne boste muslimani)?!
11:15
Tistim, ki si želijo tuzemskega življenja in njegovih okrasov; njim bomo v celoti plačali za njihova dejanja v njem in v njem ne bodo v ničemer prikrajšani.
11:16
To so tisti, ki jim na onostranstvu ne pripada drugega kot Ogenj. Propadlo bo vse, kar so naredili, ter izničeno, ničvredno bo vse, kar so počeli.
11:17
Mar so ti enaki tistim, ki imajo jasen dokaz od svojega Gospodarja in recitira ga (Kur’an) Njegova priča, še pred njim pa je bila usmeritev in milost Mojzesova Knjiga. To so tisti, ki verjamejo vanj. Kdor pa ga zanika od zaveznikov, mu bo Ogenj obljubljeno mesto. Zato ne bodi v dvomih glede njega, saj je on zares prava resnica od tvojega Gospodarja! Vendar večina ljudi ne veruje.
11:18
In kdo je krivičnejši od tistega, ki si izmišlja laži o Allahu?! Takšni bodo pripeljani pred svojega Gospodarja in priče bodo rekle: “To so tisti, ki so lagali o svojem Gospodarju!” Naj bo Allahovo prekletstvo nad krivičneži,
11:19
… tistimi, ki odvračajo od Allahove poti in si jo želijo izkriviti; prav oni, oni so neverniki v onostranstvo.
11:20
Oni niso mogli preprečiti (Allahove kazni) na Zemlji in razen Allaha nimajo nobenega zaščitnika. Njihove muke bodo podvojene. Niso hoteli ne slišati ne videti.
11:21
To so tisti, ki so sami sebe pogubili, in izgubilo se je tisto, kar so si lažno izmišljali.
11:22
Brez dvoma, oni bodo resnično na onostranstvu tisti, ki bodo najbolj pogubljeni.
11:23
Zares tisti, ki verujejo in delajo dobra dela in se ponižno predajo svojemu Gospodarju; takšni so pripadniki Raja, v njem bodo večno.
11:24
Primer teh dveh skupin je kakor slep, gluh in tisti, ki vidi ter sliši. Mar sta njuna primera enaka?! Mar se ne boste opomnili?!
11:25
In resnično smo Noeta poslali njegovemu narodu, pa je dejal: “Zares sem vam jasen svarilec,
11:26
da ne častite nikogar drugega, razen Allaha. Resnično se za vas bojim muk na Boleč dan.”
11:27
Glavarji med njegovim ljudstvom, tisti, ki niso verovali, so rekli: “Ne vidimo te drugače kot človeka, kakor smo mi, in ne vidimo drugače, kot da ti brez pomisleka sledijo zgolj najslabši med nami. In ne vidimo, da ste v nečem boljši od nas; mislimo celo, da ste lažnivci.”
11:28
O, moj narod, je dejal, “povejte mi, če bi imel jasen dokaz od mojega Gospodarja in če bi mi On od Sebe dal milost (vodilo na Pravo pot), vam pa bi to bilo prikrito, mar bi vas prisilili, da sprejmete, medtem ko to močno prezirate?!
11:29
O, moj narod! Jaz vas za to ne prosim premoženja, moja nagrada ni od nikogar drugega kot od Allaha. In jaz ne bom odganjal tistih, ki verujejo, oni bodo zagotovo srečali svojega Gospodarja; vendar vas vidim, da ste neveden narod.
11:30
O, moj narod! Kdo bi mi lahko pomagal proti Allahu, če bi jih odgnal?! Zakaj se ne spametujete?!
11:31
In jaz vam ne govorim: ‘Pri meni so Allahovi zakladi’, niti ne poznam tistega, kar je vsem bitjem nevidno in neznano, niti ne pravim: ‘Jaz sem resnično angel’, in ne govorim o tistih, ki jih vaše oči prezirajo: ‘Allah jim ne bo dal ničesar dobrega’, Allah najbolje ve, kaj je v njihovih dušah. Če bi to rekel, bi bil resnično od tistih, ki so krivičneži.”
11:32
Rekli so: “O, Noe! Dokazoval si nam, in veliko je bilo tega dokazovanja, zato pridi s tem, kar nam obljubljaš, če si zares od iskrenih!”
11:33
Dejal je: “Samo Allah lahko pride s tem, če On tako hoče, in zagotovo tega ne boste mogli preprečiti.”
11:34
In ne bo vam koristilo moje svetovanje, v kolikor bi vam jaz želel svetovati, če Allah hoče, da bi si zaslužili muke. On je vaš Gospodar in k Njemu boste vrnjeni.
11:35
In še pravijo: “Izmislil si ga je!” Reci: “Če sem si ga izmislil, bom sam kaznovan za svoj zločin, jaz pa se odrekam zločinom, ki jih vi zagrešite.”
11:36
In Noetu je bilo razodeto: “V tvojem narodu nihče več ne bo veroval, razen tistih, ki že verujejo, zato ne bodi otožen zaradi tega, kar počnejo.
11:37
In izdelaj ladjo pod Našim nadzorom in po Našem navdihu in ne prosi Me zavoljo tistih, ki so storili krivico; oni bodo zagotovo potopljeni!”
11:38
In delal je ladjo. Kadarkoli je šla skupina glavarjev njegovega naroda mimo njega, so se mu rogali. Rekel je: “Če se nam rogate, se bomo tudi mi rogali vam, tako kakor se rogate vi,
11:39
in kmalu boste spoznali, koga bodo doletele muke, ki ga bodo ponižale, in takšnemu bodo pripadle večne muke.
11:40
Dokler ni prišla Naša odredba in je iz talne peči privrela voda , smo Mi rekli: “Vkrcaj vanjo (v ladjo) od vsake vrste po en par (različnih spolov) in svojo družino – razen tistih, o katerih je že bilo govora – ter tiste, ki so verovali!” A malo je bilo tistih, ki so z njim verovali.
11:41
In dejal je: “Vkrcajte se vanjo, v imenu Allaha bo njena plovba in pristanek! Resnično je moj Gospodar Odpuščajoči, Usmiljeni.”
11:42
In z njimi je plula (ladja) na valovih, velikih kakor gore in Noe je poklical svojega sina, ki je bil ločen od njih: “O sinko moj, vkrcaj se z nami in ne bodi z neverniki!”
11:43
Odvrnil je: “Zatekel se bom na kakšno goro, ki me bo zaščitila pred vodo.” Rekel je (Noe):”Danes ni nobenega zaščitnika pred Allahovo zapovedjo, razen tistega, ki se ga On usmili!” Valovi so ju ločili in bil je med utopljenimi.
11:44
In bilo je rečeno: “O, zemlja, pogoltni svojo vodo!” in “O, nebo, prenehaj deževati!” Voda je upadla in ukaz je bil izpolnjen, ladja pa je pristala na (gori) Džudijj. In bilo je rečeno: “ Daleč naj bo narod krivičnežev!”
11:45
In Noe je prosil svojega Gospodarja ter rekel: “Gospodar moj! Zares je moj sin iz moje družine in zagotovo je Tvoja obljuba resnica. In Ti si najpravičnejši in najmodrejši Sodnik.”
11:46
On mu je odvrnil: “O, Noe, on resnično ne spada k tebi. On je zares napačno delo, zato Me ne prosi za tisto, o čemer nimaš znanja! Svetujem ti, ne bodi od nevednežev.”
11:47
Dejal je: “Gospodar moj! Zatekam se k Tebi, da Te ne bi prosil za nekaj, o čemer nimam znanja. In če mi Ti ne odpustiš in se me ne usmiliš, bom od pogubljenih.”
11:48
Rečeno je bilo: “O, Noe, izkrcaj se z mirom od Nas in naj bodo blagoslovi nad tabo in nad skupinami tistih, ki so s teboj! Nekaterim narodom pa bomo dali uživati, nato jim bomo dali občutiti boleče muke.”
11:49
To so nekatere vesti o tebi neznanih dogodkih, ki ti jih razodevamo; zagotovo niti ti niti tvoj narod pred tem niste ničesar vedeli o tem. Zato potrpi, kajti resnično bo konec v prid bogaboječim.
11:50
In Adu smo poslali njihovega brata Huda . Rekel je: “O ljudstvo moje, častite Allaha, vi nimate nobenega boga razen Njega! Vi le izmišljate laži.
11:51
O, ljudstvo moje, od vas za to ne pričakujem nobene nagrade! Svojo nagrado bom dobil le pri Tistem, ki me je ustvaril. Mar ne dojemate?
11:52
O, ljudstvo moje, prosite svojega Gospodarja za odpuščanje in se Mu pokesajte! Poslal vam bo obilno deževje in vam povečal moč na vašo že obstoječo moč, zato ne bodite zločinci!”
11:53
O, Hud, so rekli, “nisi nam prinesel nikakršnega jasnega dokaza, mi pa ne bomo zapustili naših bogov zaradi tvojega govora in mi ti ne bomo verjeli.”
11:54
Mi pravimo le, da so te nekateri naši bogovi prizadeli z zlom.Dejal je: “Sklicujem se na Allaha kot pričo, pričajte pa tudi vi, da se odrekam vsemu, kar vi častite
11:55
namesto Njega. Zato vsi skupaj kujte zarote proti meni in nikar ne odlašajte!
11:56
Jaz se zares zanašam na Allaha, mojega in vašega Gospodarja. Ni živega bitja nad katerim On ne bi imel oblasti; moj Gospodar je zares na pravi poti .
11:57
Če pa se obrnete proč, jaz sem vam že oznanil to, s čimer sem vam poslan. In moj Gospodar vas bo nadomestil z drugim narodom, vi pa Mu v ničemer ne boste škodovali. Moj Gospodar zares bedi nad vsem.
11:58
In ko je prišla Naša odredba, smo z Našo milostjo rešili Huda in z njim tiste, ki so verovali. In rešili smo jih težkih muk (na onstranstvu).
11:59
In takšno je bilo ljudstvo Ad, zanikali so ajete svojega Gospodarja, se upirali Njegovim poslancem ter sledili ukazom vsakega kljubujočega tirana.
11:60
In na tem svetu jim je sledilo prekletstvo in jim bo tudi na Sodnem dnevu. Nedvomno, Ad resnično ni veroval v svojega Gospodarja; naj bo daleč Ad, Hudov narod!
11:61
In Semudu smo poslali njihovega brata Saliha. In rekel je: “O, ljudstvo moje, častite Allaha, vi nimate nobenega boga razen Njega! On vas je ustvaril iz zemlje in vas postavil na Zemljo, da gradite! Zato ga prosite za odpuščanje in se Mu pokesajte, kajti moj Gospodar je zares blizu in se nemudoma odziva.”
11:62
Rekli so: “O, Salih, pred tem je bilo naše upanje uprto vate!” Mar nam prepoveduješ častiti, kar so častili naši predniki?! In mi smo zagotovo v hudem dvomu glede tega, k čemur nas pozivaš.”
11:63
Dejal je: “O, moje ljudstvo, kaj menite: če bi imel jasen dokaz od svojega Gospodarja, On pa mi je dal od Sebe milost, kdo bi mi potem pomagal proti Allahu, če Ga ne bi ubogal? Vi mi ne bi povečali drugega kot izgubo.
11:64
O, moje ljudstvo! Ta Allahova kamela je vam čudež, zato jo pustite, naj se pase na Allahovi zemlji in ne storite ji zla, da vas ne bi hitro doletele muke.”
11:65
Vendar so jo zaklali, pa jim je rekel: “Uživajte v svojih domovih tri dni! In ta obljuba (grožnja) ni lažna.”
11:66
In ko je prišla Naša zapoved, smo z Našo milostjo rešili Saliha in tiste, ki so verovali z njim, in rešili jih bomo tudi pred sramoto tega Dne (Sodnega dne). Tvoj Gospodar je resnično Najmočnejši in Najmogočnejši.
11:67
Krivičneže je pokosil strašen krik in ob svitu so mrtvi, nepomični obležali v svojih domovih,
11:68
kakor da v njih nikoli niso živeli. Nedvomno, ljudstvo Semud ni verovalo v svojega Gospodarja. Naj bo daleč Semud!
11:69
In naši odposlanci so prišli k Abrahamu z radostno vestjo. “ Selam ,” so rekli. “Selam,” je odvrnil in jim hitro prinesel pečeno tele.
11:70
Ko pa je videl, da njihove roke ne segajo po njem, so se mu zazdeli nenavadni in začutil je strah pred njimi. Rekli so: “Ne boj se, poslani smo k Lotovemu narodu.”
11:71
Njegova žena je stala tam in se nasmehnila, Mi pa smo ji oznanili radostno vest o Izaku in za Izakom o Jakobu.
11:72
Rekla je: “Gorje mi, mar bom rodila tako stara, pa tudi moj mož je že starec?! To je zares nekaj čudnega!”
11:73
Rekli so: “Mar se čudiš Allahovi odredbi? Allahova milost in Njegovi blagoslovi naj bodo nad vami, o, prebivalci te hiše. On je resnično Hvaljen, Radodaren.”
11:74
Ko je Abrahama minil strah in ga je dosegla radostna vest, Nam je zagovarjal Lotov narod;
11:75
Abraham je bil zares prizanesljiv, Allaha je velikokrat ponižno prosil in se k Njemu kesajoč vračal.
11:76
O, Abraham, pusti to! Zapoved tvojega Gospodarja je resnično že prišla in njih bodo doletele muke, ki se jih ne da zavrniti!
11:77
In ko so naši odposlanci prišli k Lotu, ga je zaradi njih spreletel srh, postal je utesnjen, nemočen ter rekel: “To je težek dan!”
11:78
In k njemu je planil njegov narod – a že predtem so delali razvrat. “O, moj narod, imate moje hčere (ženske iz mojega naroda), one so čistejše za vas! Bojte se Allaha in ne sramotite me pred mojimi gosti! Mar ni med vami nobenega načelnega človeka?” je rekel.
11:79
Rekli so: “Zagotovo veš, da nimamo nobene potrebe po tvojih hčerah. In zagotovo veš, kaj hočemo.”
11:80
Dejal je; “Če bi le imel kakšno moč nad vami ali se zatekel h komu močnejšemu!”
11:81
Rekli so (angeli): “O, Lot, resnično smo mi odposlanci tvojega Gospodarja, oni pa te ne bodo dosegli (ne bodo škodovali). Pojdi od tu s svojo družino v delu noči in nihče od vas naj se ne ozira, razen tvoje žene, kajti zares jo bo doletelo to, kar bo doletelo njih! Resnično je njihov rok ob svitu, mar svit ni blizu?!”
11:82
Ko pa je prišla Naša zapoved, smo naredili, da se je, kar je bilo zgoraj (njihovo mesto), obrnilo na glavo; in kot dež vsuli nanje kamenje iz žgane gline, nanizano eno nad drugim,
11:83
označeno od tvojega Gospodarja in ta mesta niso daleč od krivičnežev.
11:84
In (ljudstvu) Medjen (smo poslali) njihovega brata Šuajba. “O, ljudstvo moje,” je dejal,” častite Allaha, vi nimate nobenega boga razen Njega; in ne zmanjšujte, ko merite in tehtate. Resnično vidim, da živite v izobilju, in zares se bojim za vas muk na Dan, ki zaobjame prav vse.”
11:85
O, ljudstvo moje! Pravično merite ter tehtajte, ne podcenjujte pri ljudeh njihovih stvari in ne širite zla po Zemlji s širjenjem pokvarjenosti ter nereda!
11:86
Tisto Allahovo, kar vam ostane od dovoljenega, je boljše za vas, če hočete biti verniki; in jaz nisem varuh nad vami.
11:87
Rekli so: “O Šuajb, mar ti tvoja molitev zapoveduje, da zapustimo to, kar so častili naši predniki, ali da s svojim imetjem ne počnemo, kar hočemo (t.j. da ne goljufamo)? Ti si pa res “prizanesljiv” in “svetovalski”?!”
11:88
Dejal je: “O ljudstvo moje, povejte mi, če sem na jasnem dokazu od svojega Gospodarja in če me je On oskrbel z lepo oskrbo, mar bi želel, nasprotno od vas, delati to, kar vam prepovedujem; ne želim pa nič drugega kot to, da izboljšujem, kolikor morem. Moj uspeh je odvisen le od Allaha; Nanj se zanašam in k Njemu se vračam.
11:89
O, moj narod! Naj vas ne sili v greh nesoglasje in sovraštvo do mene, da vas ne prizadene to, kar je prizadelo Noetovo, Hudovo in Salihovo ljudstvo. In tudi Lotov narod ni daleč od vas.
11:90
In iščite odpuščanje od svojega Gospodarja, nato pa se Mu pokesajte! Resnično je moj Gospodar Usmiljen, Ljubeč.”
11:91
Rekli so: “O Šuajb, ne razumemo veliko tega, kar nam govoriš, in zares vidimo, da si ti med nami šibek; če pa ne bi bilo tvojega plemena, bi te zagotovo kamenjali, kajti za nas ti nisi mogočen.”
11:92
In dejal je: “O ljudstvo moje, mar je moje pleme za vas bolj mogočno kot Allah, ki ste Ga pustili za svojimi hrbti (od katerega ste se obrnili proč)? Resnično, moj Gospodar z znanjem obdaja vse, kar počnete!
11:93
O, ljudstvo moje, delajte, kar zmorete, tudi jaz bom delal. Zanesljivo boste izvedeli, koga bo prizadela kazen, ki ga bo ponižala ter osramotila, in kdo je lažnivec. Kar pričakujte, jaz pa bom pričakoval z vami!
11:94
In ko je prišla Naša odredba, smo z milostjo od Nas rešili Šuajba in tiste, ki so verovali z njim, tiste pa, ki so bili krivičneži, je vzel strašen krik, da so nepomični obležali v svojih domovih,
11:95
kakor da v mestu (Medjen) nikoli niso bili. Tako naj bo uničen Medjen, kakor je bil uničen Semud!
11:96
Mojzesa smo že poslali z Našimi znamenji in jasnim dokazom
11:97
k faraonu in njegovim glavarjem, vendar so sledili faraonovim ukazom, čeprav faraonovi ukazi niso bili modri.
11:98
Na Sodni dan bo na čelu svojega naroda in vodil ga bo v Ogenj. Kako grozljivo je tisto, s čimer se bodo napajali!
11:99
In na tem svetu jim bo sledilo prekletstvo in jim bo tudi na Sodni dan; grozljiv je ta dar, ki jim bo dan!
11:100
To so nekatere vesti o mestih, ki ti jih sporočamo; nekatera med njimi še stojijo, nekatera pa so izginila.
11:101
Mi nismo bili krivični do njih, temveč so bili sami krivični do sebe! Njihova božanstva, h katerim so molili namesto k Allahu, niso mogla prav ničesar preprečiti, ko je nastopila odredba tvojega Gospodarja in jim niso povečala drugega kot uničenje in propad.
11:102
Takšna je nenadna kazen tvojega Gospodarja, kadar On iznenada kaznuje mesta, ki delajo krivice. Njegova kazen je resnično boleča in težka.
11:103
V tem je zares nauk za tiste, ki se bojijo muk na onostranstvu; to je Dan, v katerem bo človeštvo zbrano, in to je Dan, na katerem bodo vsi prisotni.
11:104
In ne odlagamo ga, razen do že določenega časa.
11:105
Takrat ko pride, ne bo nihče spregovoril, razen z Njegovim privoljenjem. Med njimi bodo nesrečniki in srečneži.
11:106
Kar se tiče tistih, ki bodo nesrečni, ti bodo v Ognju – zanje bo v njem težko vdihovanje in izdihovanje.
11:107
V njem bodo večno, kolikor bodo obstajali nebesa in Zemlja, razen če tvoj Gospodar hoče drugače. Zares tvoj Gospodar vedno počne, kar hoče.
11:108
In kar se tiče tistih, ki bodo deležni sreče, ti bodo v Raju večno, kolikor bodo obstajali nebesa in Zemlja, razen če tvoj Gospodar hoče drugače; to bo neprekinjen dar.
11:109
Zato ne bodi v dvomu glede tega, kar oni častijo. Ne častijo nič drugega kot to, kar so pred tem častili njihovi predniki. Mi jim bomo resnično brez odtegnitve izplačali tisto, kar jim pripada!
11:110
In Mojzesu smo že dali Knjigo, pa so se razhajali glede nje. In če ne bi bilo že izrečene besede od tvojega Gospodarja, bi bilo med njimi zagotovo presojeno, kajti oni so zaradi nje v zares hudih dvomih.
11:111
In resnično bo tvoj Gospodar, ko bo čas, prav vsakemu od njih izplačal za njegova dejanja. On je resnično obveščen o vsem, kar počnejo.
11:112
Bodi vztrajen na Pravi poti, kakor je zapovedano tebi in tistim, ki so se skupaj s teboj pokesali, in ne prestopajte meje! On ima zares vpogled v prav vse, kar počnete.
11:113
In ne bodite naklonjeni in ne zanašajte se na tiste, ki počnejo krivice, da se vas zaradi tega ne dotakne Ogenj, kajti vi nimate nobenih drugih zaščitnikov razen Allaha, potem za vas ne bi bilo več pomoči!
11:114
In vestno vzpostavljaj molitev v obeh krajih dneva in v nekaterih urah noči! Dobra dela resnično odstranijo slaba. To je opomin za tiste, ki se opominjajo.
11:115
In bodi potrpežljiv, saj Allah ne dovoli, da bi se izgubila nagrada za dobrodelneže.
11:116
Ko bi le bili med ljudstvi pred vami nekateri s trajnimi vrednotami, ki bi odvračali od širjenja zla po Zemlji. Toda takšnih je bila zgolj peščica med tistimi, ki smo jih rešili. In tisti, ki so počeli krivice, so sledili dano jim razkošje in bili so zločinci.
11:117
In tvoj Gospodar ne bi nikoli po krivici uničeval mest, če njihovi prebivalci širijo dobro med ljudmi.
11:118
In če bi tvoj Gospodar hotel, bi vse ljudi združil v eno skupnost, vendar pa se bodo še vedno razhajali,
11:119
… razen tistih, katerih se je tvoj Gospodar usmilil. Zato jih je tudi ustvaril. In izpolnila se je beseda tvojega Gospodarja: “Zagotovo bom Pekel napolnil z džinni in ljudmi – skupaj!”
11:120
In vse te resnične zgodbe o dogodkih poslancev, ti pripovedujemo zato, da bi z njimi okrepili tvoje srce. In s tem ti je prišla Resnica ter poduk in opomin za vernike.
11:121
In reci tistim, ki ne verujejo: “Delajte, kar je v vaših močeh, resnično, tudi mi bomo delali;
11:122
in čakajte, zares tudi mi čakamo!”
11:123
Allahu pripada, kar je vsem bitjem neznano v nebesih in na Zemlji, k Njemu se vračajo vse zadeve, zato Ga časti in se Nanj zanašaj. In tvoj Gospodar ni nepozoren glede tega, kar počnete.
Hud
11:1
Elif, Lam, Ra. To je Knjiga, katere verzi so skladno izpopolnjeni in podrobno pojasnjeni od Modrega in Seznanjenega.
11:2
Da ne častite nikogar razen Allaha. Zares sem vam jaz Njegov svarilec in prinašalec radostnih vesti.
11:3
In da prosite svojega Gospodarja za odpuščanje in da se Mu pokesate, pa vam bo dal, da uživate v dobrem življenju do določenega roka in vsakega dobrodelnika bo nagradil od Svoje dobrote. Če pa se obrnete proč, se zares bojim za vas muk Velikega dne.
11:4
K Allahu bo vaša vrnitev in On je zmožen storiti karkoli!
11:5
Oni resnično upogibajo svoje prsi, da bi se pred Njim skrili. Celo ko se zakrivajo s svojimi oblačili, On zagotovo ve, kaj tajijo in kaj javno počnejo. On je resnično poznavalec tistega, kar nosijo v prsih.
11:6
In na Zemlji ni niti enega živega bitja, ki od Allaha ne bi bilo deležno oskrbe. Za vsakega ve, kje bo prebival in kje bo preminul. Vse je (zapisano) v jasni Knjigi.
11:7
In On je tisti, ki je ustvaril nebesa in Zemljo v šestih dneh – Njegov prestol pa je bil nad vodo – da bi vas preizkusil, kdo med vami je boljši v dejanjih. In če rečeš: “Resnično boste po smrti oživljeni,” bodo tisti, ki ne verujejo, zagotovo rekli: “To ni nič drugega kot jasna čarovnija!”
11:8
Če pa jim za določen čas preložimo kazen, bodo zagotovo rekli: “Kaj jo zadržuje?” Toda na dan, ko jih bo doletela, ne bo odvrnjena od njih in spustilo se bo nad njih ter jih obkrožilo to, čemur so se posmehovali.
11:9
In če človeku damo okusiti neko Našo milost, nato pa mu jo odvzamemo, postane zares pravi obupanec in nehvaležnež.
11:10
Če pa mu damo okusiti nek blagor po stiski, ki ga je pestila, bo zagotovo rekel: “Zlo je šlo proč od mene!” On je resnično pretirano vesel in bahav.
11:11
Razen tistih, ki potrpijo in opravljajo dobra dela – takšnim pripada odpuščanje in velika nagrada.
11:12
Pa menda ne boš opustil nekaj tega, kar se ti razodeva in ti stiska prsi, samo zato, ker govorijo: “Zakaj se mu ne spusti zaklad?” ali “Zakaj ni prišel z njim angel?” Vendar si ti zgolj svarilec, Allah pa je Varuh nad vsem.
11:13
Ali zato ker govorijo: “Izmislil si ga je!” Reci: “Pa vi prinesite deset podobnih, izmišljenih poglavij in pokličite, kogar zmorete, razen Allaha, če ste iskreni!”
11:14
Če pa se vam ne odzovejo, potem vedite, da se on razodeva le z Allahovim znanjem in da ni nobenega drugega boga razen Njega – mar ne boste vdani (mar ne boste muslimani)?!
11:15
Tistim, ki si želijo tuzemskega življenja in njegovih okrasov; njim bomo v celoti plačali za njihova dejanja v njem in v njem ne bodo v ničemer prikrajšani.
11:16
To so tisti, ki jim na onostranstvu ne pripada drugega kot Ogenj. Propadlo bo vse, kar so naredili, ter izničeno, ničvredno bo vse, kar so počeli.
11:17
Mar so ti enaki tistim, ki imajo jasen dokaz od svojega Gospodarja in recitira ga (Kur’an) Njegova priča, še pred njim pa je bila usmeritev in milost Mojzesova Knjiga. To so tisti, ki verjamejo vanj. Kdor pa ga zanika od zaveznikov, mu bo Ogenj obljubljeno mesto. Zato ne bodi v dvomih glede njega, saj je on zares prava resnica od tvojega Gospodarja! Vendar večina ljudi ne veruje.
11:18
In kdo je krivičnejši od tistega, ki si izmišlja laži o Allahu?! Takšni bodo pripeljani pred svojega Gospodarja in priče bodo rekle: “To so tisti, ki so lagali o svojem Gospodarju!” Naj bo Allahovo prekletstvo nad krivičneži,
11:19
… tistimi, ki odvračajo od Allahove poti in si jo želijo izkriviti; prav oni, oni so neverniki v onostranstvo.
11:20
Oni niso mogli preprečiti (Allahove kazni) na Zemlji in razen Allaha nimajo nobenega zaščitnika. Njihove muke bodo podvojene. Niso hoteli ne slišati ne videti.
11:21
To so tisti, ki so sami sebe pogubili, in izgubilo se je tisto, kar so si lažno izmišljali.
11:22
Brez dvoma, oni bodo resnično na onostranstvu tisti, ki bodo najbolj pogubljeni.
11:23
Zares tisti, ki verujejo in delajo dobra dela in se ponižno predajo svojemu Gospodarju; takšni so pripadniki Raja, v njem bodo večno.
11:24
Primer teh dveh skupin je kakor slep, gluh in tisti, ki vidi ter sliši. Mar sta njuna primera enaka?! Mar se ne boste opomnili?!
11:25
In resnično smo Noeta poslali njegovemu narodu, pa je dejal: “Zares sem vam jasen svarilec,
11:26
da ne častite nikogar drugega, razen Allaha. Resnično se za vas bojim muk na Boleč dan.”
11:27
Glavarji med njegovim ljudstvom, tisti, ki niso verovali, so rekli: “Ne vidimo te drugače kot človeka, kakor smo mi, in ne vidimo drugače, kot da ti brez pomisleka sledijo zgolj najslabši med nami. In ne vidimo, da ste v nečem boljši od nas; mislimo celo, da ste lažnivci.”
11:28
O, moj narod, je dejal, “povejte mi, če bi imel jasen dokaz od mojega Gospodarja in če bi mi On od Sebe dal milost (vodilo na Pravo pot), vam pa bi to bilo prikrito, mar bi vas prisilili, da sprejmete, medtem ko to močno prezirate?!
11:29
O, moj narod! Jaz vas za to ne prosim premoženja, moja nagrada ni od nikogar drugega kot od Allaha. In jaz ne bom odganjal tistih, ki verujejo, oni bodo zagotovo srečali svojega Gospodarja; vendar vas vidim, da ste neveden narod.
11:30
O, moj narod! Kdo bi mi lahko pomagal proti Allahu, če bi jih odgnal?! Zakaj se ne spametujete?!
11:31
In jaz vam ne govorim: ‘Pri meni so Allahovi zakladi’, niti ne poznam tistega, kar je vsem bitjem nevidno in neznano, niti ne pravim: ‘Jaz sem resnično angel’, in ne govorim o tistih, ki jih vaše oči prezirajo: ‘Allah jim ne bo dal ničesar dobrega’, Allah najbolje ve, kaj je v njihovih dušah. Če bi to rekel, bi bil resnično od tistih, ki so krivičneži.”
11:32
Rekli so: “O, Noe! Dokazoval si nam, in veliko je bilo tega dokazovanja, zato pridi s tem, kar nam obljubljaš, če si zares od iskrenih!”
11:33
Dejal je: “Samo Allah lahko pride s tem, če On tako hoče, in zagotovo tega ne boste mogli preprečiti.”
11:34
In ne bo vam koristilo moje svetovanje, v kolikor bi vam jaz želel svetovati, če Allah hoče, da bi si zaslužili muke. On je vaš Gospodar in k Njemu boste vrnjeni.
11:35
In še pravijo: “Izmislil si ga je!” Reci: “Če sem si ga izmislil, bom sam kaznovan za svoj zločin, jaz pa se odrekam zločinom, ki jih vi zagrešite.”
11:36
In Noetu je bilo razodeto: “V tvojem narodu nihče več ne bo veroval, razen tistih, ki že verujejo, zato ne bodi otožen zaradi tega, kar počnejo.
11:37
In izdelaj ladjo pod Našim nadzorom in po Našem navdihu in ne prosi Me zavoljo tistih, ki so storili krivico; oni bodo zagotovo potopljeni!”
11:38
In delal je ladjo. Kadarkoli je šla skupina glavarjev njegovega naroda mimo njega, so se mu rogali. Rekel je: “Če se nam rogate, se bomo tudi mi rogali vam, tako kakor se rogate vi,
11:39
in kmalu boste spoznali, koga bodo doletele muke, ki ga bodo ponižale, in takšnemu bodo pripadle večne muke.
11:40
Dokler ni prišla Naša odredba in je iz talne peči privrela voda , smo Mi rekli: “Vkrcaj vanjo (v ladjo) od vsake vrste po en par (različnih spolov) in svojo družino – razen tistih, o katerih je že bilo govora – ter tiste, ki so verovali!” A malo je bilo tistih, ki so z njim verovali.
11:41
In dejal je: “Vkrcajte se vanjo, v imenu Allaha bo njena plovba in pristanek! Resnično je moj Gospodar Odpuščajoči, Usmiljeni.”
11:42
In z njimi je plula (ladja) na valovih, velikih kakor gore in Noe je poklical svojega sina, ki je bil ločen od njih: “O sinko moj, vkrcaj se z nami in ne bodi z neverniki!”
11:43
Odvrnil je: “Zatekel se bom na kakšno goro, ki me bo zaščitila pred vodo.” Rekel je (Noe):”Danes ni nobenega zaščitnika pred Allahovo zapovedjo, razen tistega, ki se ga On usmili!” Valovi so ju ločili in bil je med utopljenimi.
11:44
In bilo je rečeno: “O, zemlja, pogoltni svojo vodo!” in “O, nebo, prenehaj deževati!” Voda je upadla in ukaz je bil izpolnjen, ladja pa je pristala na (gori) Džudijj. In bilo je rečeno: “ Daleč naj bo narod krivičnežev!”
11:45
In Noe je prosil svojega Gospodarja ter rekel: “Gospodar moj! Zares je moj sin iz moje družine in zagotovo je Tvoja obljuba resnica. In Ti si najpravičnejši in najmodrejši Sodnik.”
11:46
On mu je odvrnil: “O, Noe, on resnično ne spada k tebi. On je zares napačno delo, zato Me ne prosi za tisto, o čemer nimaš znanja! Svetujem ti, ne bodi od nevednežev.”
11:47
Dejal je: “Gospodar moj! Zatekam se k Tebi, da Te ne bi prosil za nekaj, o čemer nimam znanja. In če mi Ti ne odpustiš in se me ne usmiliš, bom od pogubljenih.”
11:48
Rečeno je bilo: “O, Noe, izkrcaj se z mirom od Nas in naj bodo blagoslovi nad tabo in nad skupinami tistih, ki so s teboj! Nekaterim narodom pa bomo dali uživati, nato jim bomo dali občutiti boleče muke.”
11:49
To so nekatere vesti o tebi neznanih dogodkih, ki ti jih razodevamo; zagotovo niti ti niti tvoj narod pred tem niste ničesar vedeli o tem. Zato potrpi, kajti resnično bo konec v prid bogaboječim.
11:50
In Adu smo poslali njihovega brata Huda . Rekel je: “O ljudstvo moje, častite Allaha, vi nimate nobenega boga razen Njega! Vi le izmišljate laži.
11:51
O, ljudstvo moje, od vas za to ne pričakujem nobene nagrade! Svojo nagrado bom dobil le pri Tistem, ki me je ustvaril. Mar ne dojemate?
11:52
O, ljudstvo moje, prosite svojega Gospodarja za odpuščanje in se Mu pokesajte! Poslal vam bo obilno deževje in vam povečal moč na vašo že obstoječo moč, zato ne bodite zločinci!”
11:53
O, Hud, so rekli, “nisi nam prinesel nikakršnega jasnega dokaza, mi pa ne bomo zapustili naših bogov zaradi tvojega govora in mi ti ne bomo verjeli.”
11:54
Mi pravimo le, da so te nekateri naši bogovi prizadeli z zlom.Dejal je: “Sklicujem se na Allaha kot pričo, pričajte pa tudi vi, da se odrekam vsemu, kar vi častite
11:55
namesto Njega. Zato vsi skupaj kujte zarote proti meni in nikar ne odlašajte!
11:56
Jaz se zares zanašam na Allaha, mojega in vašega Gospodarja. Ni živega bitja nad katerim On ne bi imel oblasti; moj Gospodar je zares na pravi poti .
11:57
Če pa se obrnete proč, jaz sem vam že oznanil to, s čimer sem vam poslan. In moj Gospodar vas bo nadomestil z drugim narodom, vi pa Mu v ničemer ne boste škodovali. Moj Gospodar zares bedi nad vsem.
11:58
In ko je prišla Naša odredba, smo z Našo milostjo rešili Huda in z njim tiste, ki so verovali. In rešili smo jih težkih muk (na onstranstvu).
11:59
In takšno je bilo ljudstvo Ad, zanikali so ajete svojega Gospodarja, se upirali Njegovim poslancem ter sledili ukazom vsakega kljubujočega tirana.
11:60
In na tem svetu jim je sledilo prekletstvo in jim bo tudi na Sodnem dnevu. Nedvomno, Ad resnično ni veroval v svojega Gospodarja; naj bo daleč Ad, Hudov narod!
11:61
In Semudu smo poslali njihovega brata Saliha. In rekel je: “O, ljudstvo moje, častite Allaha, vi nimate nobenega boga razen Njega! On vas je ustvaril iz zemlje in vas postavil na Zemljo, da gradite! Zato ga prosite za odpuščanje in se Mu pokesajte, kajti moj Gospodar je zares blizu in se nemudoma odziva.”
11:62
Rekli so: “O, Salih, pred tem je bilo naše upanje uprto vate!” Mar nam prepoveduješ častiti, kar so častili naši predniki?! In mi smo zagotovo v hudem dvomu glede tega, k čemur nas pozivaš.”
11:63
Dejal je: “O, moje ljudstvo, kaj menite: če bi imel jasen dokaz od svojega Gospodarja, On pa mi je dal od Sebe milost, kdo bi mi potem pomagal proti Allahu, če Ga ne bi ubogal? Vi mi ne bi povečali drugega kot izgubo.
11:64
O, moje ljudstvo! Ta Allahova kamela je vam čudež, zato jo pustite, naj se pase na Allahovi zemlji in ne storite ji zla, da vas ne bi hitro doletele muke.”
11:65
Vendar so jo zaklali, pa jim je rekel: “Uživajte v svojih domovih tri dni! In ta obljuba (grožnja) ni lažna.”
11:66
In ko je prišla Naša zapoved, smo z Našo milostjo rešili Saliha in tiste, ki so verovali z njim, in rešili jih bomo tudi pred sramoto tega Dne (Sodnega dne). Tvoj Gospodar je resnično Najmočnejši in Najmogočnejši.
11:67
Krivičneže je pokosil strašen krik in ob svitu so mrtvi, nepomični obležali v svojih domovih,
11:68
kakor da v njih nikoli niso živeli. Nedvomno, ljudstvo Semud ni verovalo v svojega Gospodarja. Naj bo daleč Semud!
11:69
In naši odposlanci so prišli k Abrahamu z radostno vestjo. “ Selam ,” so rekli. “Selam,” je odvrnil in jim hitro prinesel pečeno tele.
11:70
Ko pa je videl, da njihove roke ne segajo po njem, so se mu zazdeli nenavadni in začutil je strah pred njimi. Rekli so: “Ne boj se, poslani smo k Lotovemu narodu.”
11:71
Njegova žena je stala tam in se nasmehnila, Mi pa smo ji oznanili radostno vest o Izaku in za Izakom o Jakobu.
11:72
Rekla je: “Gorje mi, mar bom rodila tako stara, pa tudi moj mož je že starec?! To je zares nekaj čudnega!”
11:73
Rekli so: “Mar se čudiš Allahovi odredbi? Allahova milost in Njegovi blagoslovi naj bodo nad vami, o, prebivalci te hiše. On je resnično Hvaljen, Radodaren.”
11:74
Ko je Abrahama minil strah in ga je dosegla radostna vest, Nam je zagovarjal Lotov narod;
11:75
Abraham je bil zares prizanesljiv, Allaha je velikokrat ponižno prosil in se k Njemu kesajoč vračal.
11:76
O, Abraham, pusti to! Zapoved tvojega Gospodarja je resnično že prišla in njih bodo doletele muke, ki se jih ne da zavrniti!
11:77
In ko so naši odposlanci prišli k Lotu, ga je zaradi njih spreletel srh, postal je utesnjen, nemočen ter rekel: “To je težek dan!”
11:78
In k njemu je planil njegov narod – a že predtem so delali razvrat. “O, moj narod, imate moje hčere (ženske iz mojega naroda), one so čistejše za vas! Bojte se Allaha in ne sramotite me pred mojimi gosti! Mar ni med vami nobenega načelnega človeka?” je rekel.
11:79
Rekli so: “Zagotovo veš, da nimamo nobene potrebe po tvojih hčerah. In zagotovo veš, kaj hočemo.”
11:80
Dejal je; “Če bi le imel kakšno moč nad vami ali se zatekel h komu močnejšemu!”
11:81
Rekli so (angeli): “O, Lot, resnično smo mi odposlanci tvojega Gospodarja, oni pa te ne bodo dosegli (ne bodo škodovali). Pojdi od tu s svojo družino v delu noči in nihče od vas naj se ne ozira, razen tvoje žene, kajti zares jo bo doletelo to, kar bo doletelo njih! Resnično je njihov rok ob svitu, mar svit ni blizu?!”
11:82
Ko pa je prišla Naša zapoved, smo naredili, da se je, kar je bilo zgoraj (njihovo mesto), obrnilo na glavo; in kot dež vsuli nanje kamenje iz žgane gline, nanizano eno nad drugim,
11:83
označeno od tvojega Gospodarja in ta mesta niso daleč od krivičnežev.
11:84
In (ljudstvu) Medjen (smo poslali) njihovega brata Šuajba. “O, ljudstvo moje,” je dejal,” častite Allaha, vi nimate nobenega boga razen Njega; in ne zmanjšujte, ko merite in tehtate. Resnično vidim, da živite v izobilju, in zares se bojim za vas muk na Dan, ki zaobjame prav vse.”
11:85
O, ljudstvo moje! Pravično merite ter tehtajte, ne podcenjujte pri ljudeh njihovih stvari in ne širite zla po Zemlji s širjenjem pokvarjenosti ter nereda!
11:86
Tisto Allahovo, kar vam ostane od dovoljenega, je boljše za vas, če hočete biti verniki; in jaz nisem varuh nad vami.
11:87
Rekli so: “O Šuajb, mar ti tvoja molitev zapoveduje, da zapustimo to, kar so častili naši predniki, ali da s svojim imetjem ne počnemo, kar hočemo (t.j. da ne goljufamo)? Ti si pa res “prizanesljiv” in “svetovalski”?!”
11:88
Dejal je: “O ljudstvo moje, povejte mi, če sem na jasnem dokazu od svojega Gospodarja in če me je On oskrbel z lepo oskrbo, mar bi želel, nasprotno od vas, delati to, kar vam prepovedujem; ne želim pa nič drugega kot to, da izboljšujem, kolikor morem. Moj uspeh je odvisen le od Allaha; Nanj se zanašam in k Njemu se vračam.
11:89
O, moj narod! Naj vas ne sili v greh nesoglasje in sovraštvo do mene, da vas ne prizadene to, kar je prizadelo Noetovo, Hudovo in Salihovo ljudstvo. In tudi Lotov narod ni daleč od vas.
11:90
In iščite odpuščanje od svojega Gospodarja, nato pa se Mu pokesajte! Resnično je moj Gospodar Usmiljen, Ljubeč.”
11:91
Rekli so: “O Šuajb, ne razumemo veliko tega, kar nam govoriš, in zares vidimo, da si ti med nami šibek; če pa ne bi bilo tvojega plemena, bi te zagotovo kamenjali, kajti za nas ti nisi mogočen.”
11:92
In dejal je: “O ljudstvo moje, mar je moje pleme za vas bolj mogočno kot Allah, ki ste Ga pustili za svojimi hrbti (od katerega ste se obrnili proč)? Resnično, moj Gospodar z znanjem obdaja vse, kar počnete!
11:93
O, ljudstvo moje, delajte, kar zmorete, tudi jaz bom delal. Zanesljivo boste izvedeli, koga bo prizadela kazen, ki ga bo ponižala ter osramotila, in kdo je lažnivec. Kar pričakujte, jaz pa bom pričakoval z vami!
11:94
In ko je prišla Naša odredba, smo z milostjo od Nas rešili Šuajba in tiste, ki so verovali z njim, tiste pa, ki so bili krivičneži, je vzel strašen krik, da so nepomični obležali v svojih domovih,
11:95
kakor da v mestu (Medjen) nikoli niso bili. Tako naj bo uničen Medjen, kakor je bil uničen Semud!
11:96
Mojzesa smo že poslali z Našimi znamenji in jasnim dokazom
11:97
k faraonu in njegovim glavarjem, vendar so sledili faraonovim ukazom, čeprav faraonovi ukazi niso bili modri.
11:98
Na Sodni dan bo na čelu svojega naroda in vodil ga bo v Ogenj. Kako grozljivo je tisto, s čimer se bodo napajali!
11:99
In na tem svetu jim bo sledilo prekletstvo in jim bo tudi na Sodni dan; grozljiv je ta dar, ki jim bo dan!
11:100
To so nekatere vesti o mestih, ki ti jih sporočamo; nekatera med njimi še stojijo, nekatera pa so izginila.
11:101
Mi nismo bili krivični do njih, temveč so bili sami krivični do sebe! Njihova božanstva, h katerim so molili namesto k Allahu, niso mogla prav ničesar preprečiti, ko je nastopila odredba tvojega Gospodarja in jim niso povečala drugega kot uničenje in propad.
11:102
Takšna je nenadna kazen tvojega Gospodarja, kadar On iznenada kaznuje mesta, ki delajo krivice. Njegova kazen je resnično boleča in težka.
11:103
V tem je zares nauk za tiste, ki se bojijo muk na onostranstvu; to je Dan, v katerem bo človeštvo zbrano, in to je Dan, na katerem bodo vsi prisotni.
11:104
In ne odlagamo ga, razen do že določenega časa.
11:105
Takrat ko pride, ne bo nihče spregovoril, razen z Njegovim privoljenjem. Med njimi bodo nesrečniki in srečneži.
11:106
Kar se tiče tistih, ki bodo nesrečni, ti bodo v Ognju – zanje bo v njem težko vdihovanje in izdihovanje.
11:107
V njem bodo večno, kolikor bodo obstajali nebesa in Zemlja, razen če tvoj Gospodar hoče drugače. Zares tvoj Gospodar vedno počne, kar hoče.
11:108
In kar se tiče tistih, ki bodo deležni sreče, ti bodo v Raju večno, kolikor bodo obstajali nebesa in Zemlja, razen če tvoj Gospodar hoče drugače; to bo neprekinjen dar.
11:109
Zato ne bodi v dvomu glede tega, kar oni častijo. Ne častijo nič drugega kot to, kar so pred tem častili njihovi predniki. Mi jim bomo resnično brez odtegnitve izplačali tisto, kar jim pripada!
11:110
In Mojzesu smo že dali Knjigo, pa so se razhajali glede nje. In če ne bi bilo že izrečene besede od tvojega Gospodarja, bi bilo med njimi zagotovo presojeno, kajti oni so zaradi nje v zares hudih dvomih.
11:111
In resnično bo tvoj Gospodar, ko bo čas, prav vsakemu od njih izplačal za njegova dejanja. On je resnično obveščen o vsem, kar počnejo.
11:112
Bodi vztrajen na Pravi poti, kakor je zapovedano tebi in tistim, ki so se skupaj s teboj pokesali, in ne prestopajte meje! On ima zares vpogled v prav vse, kar počnete.
11:113
In ne bodite naklonjeni in ne zanašajte se na tiste, ki počnejo krivice, da se vas zaradi tega ne dotakne Ogenj, kajti vi nimate nobenih drugih zaščitnikov razen Allaha, potem za vas ne bi bilo več pomoči!
11:114
In vestno vzpostavljaj molitev v obeh krajih dneva in v nekaterih urah noči! Dobra dela resnično odstranijo slaba. To je opomin za tiste, ki se opominjajo.
11:115
In bodi potrpežljiv, saj Allah ne dovoli, da bi se izgubila nagrada za dobrodelneže.
11:116
Ko bi le bili med ljudstvi pred vami nekateri s trajnimi vrednotami, ki bi odvračali od širjenja zla po Zemlji. Toda takšnih je bila zgolj peščica med tistimi, ki smo jih rešili. In tisti, ki so počeli krivice, so sledili dano jim razkošje in bili so zločinci.
11:117
In tvoj Gospodar ne bi nikoli po krivici uničeval mest, če njihovi prebivalci širijo dobro med ljudmi.
11:118
In če bi tvoj Gospodar hotel, bi vse ljudi združil v eno skupnost, vendar pa se bodo še vedno razhajali,
11:119
… razen tistih, katerih se je tvoj Gospodar usmilil. Zato jih je tudi ustvaril. In izpolnila se je beseda tvojega Gospodarja: “Zagotovo bom Pekel napolnil z džinni in ljudmi – skupaj!”
11:120
In vse te resnične zgodbe o dogodkih poslancev, ti pripovedujemo zato, da bi z njimi okrepili tvoje srce. In s tem ti je prišla Resnica ter poduk in opomin za vernike.
11:121
In reci tistim, ki ne verujejo: “Delajte, kar je v vaših močeh, resnično, tudi mi bomo delali;
11:122
in čakajte, zares tudi mi čakamo!”
11:123
Allahu pripada, kar je vsem bitjem neznano v nebesih in na Zemlji, k Njemu se vračajo vse zadeve, zato Ga časti in se Nanj zanašaj. In tvoj Gospodar ni nepozoren glede tega, kar počnete.
