Zakaj bi se nekdo moral spreobrniti v islam? Ali ne moramo slediti katerikoli veri želimo? Kakšne so prednosti spreobrnitve v islam?
Obstajajo ljudje, ki po svojih najboljših močeh sledijo naukom vere in drugi, ki na nek način verujejo v Boga, ne da bi prakticirali katerokoli uradno vero. Mnogi so opustili misel, da bi lahko obstajala ena prava vera, ker skoraj vse zase trdijo, da so resnične. Nekateri pa dopuščajo idejo, da so vse vere legitimne poti do Boga in so Zanj sprejemljive. Kako se torej islam razlikuje od drugih veroizpovedi?
Islam ima več edinstvenih lastnosti, ki jih je mogoče potrditi z globljim preučevanjem:
Islam je edina vera, katere viri so ostali brez človeških sprememb in vmešavanja.
Njegova Božansko razodeta knjiga (Kur’an) je v sozvočju z uveljavljenimi znanstvenimi dejstvi, in jasno nosi podpis Stvarnika tega vesolja.
Islam daje odgovore na bistvena temeljna vprašanja, ki se jih sprašuje vsak inteligenten človek. Vprašanja, ki so povezana s smislom našega stvarstva in življenja ter tista povezana z našim nadaljnjim obstojem po smrti.
Islam je edina vera, ki vztraja pri konceptu čaščenja Stvarnika samega in popolnoma zavrača čaščenje katerega koli vidika Njegovega stvarstva.
Islam zavrača vse posrednike med človekom in Bogom in omogoča vsakemu posamezniku, da neposredno stopi v stik z Njim, s čimer odpravlja versko hierarhijo in druge vire izkoriščanja, ki so zaznamovala versko zgodovino skozi stoletja. Islam ne dovoljuje, da bi verski voditelji ali ustanove posegale med človeka in njegovega Stvarnika.
Medtem ko si monoteistične veroizpovedi delijo temeljno verovanje v Boga, se njihovo razumevanje Boga močno razlikuje. Islam trdi, da je Bog edinstven in nikakor ni podoben Svojemu stvarstvu; niti se z njim ne združi v kakršni koli obliki. Njegovi atributi so popolni brez najmanjših pomanjkljivosti ali omejitev.
Za razliko od drugih veroizpovedi in ideologij, ki poudarjajo nekatere vidike človekove narave na račun drugih, islam ustreza fizičnim, intelektualnim in duhovnim vidikom človeka. Islamska prepričanja in prakse so naravne in nagovarjajo zdrav razum. Predstavljajo uravnotežen program življenja, ki izpolnjuje tako fizične kot duhovne potrebe.
Islam prepoveduje slepo sledenje brez znanja in temelji na dokazih in logiki. Razumno razmišljanje je osnova za versko obveznost in odgovornost. Vsi vidiki islamskega verovanja so jasni, brez kakršne koli nejasnosti ali dvoumnosti. Ne vsebuje načel, ki bi nasprotovala razumu ali realnosti, ki jo je moč opazovati. Ljudi poziva, naj se izobražujejo in razmišljajo in s tem okrepijo svojo vero.
Islamska verska, moralna, ekonomska, politična in družbena etika je stalna in ostaja trajna. Ureja jo sklop nespremenjenih načel, ki vključujejo univerzalne vrednote, kot so pravičnost, svoboda, enakost, bratstvo in družbena odgovornost. Zgodovina nam nudi izjemen primer v vzoru islamske družbe, ki jo je vzpostavil poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) in njegovi družabniki in katerega so desetletja vzdrževali predani muslimani, kjer so resnica in transparentnost, pravičnost in sočutje predstavljali bistven izraz vere.
Islam prav tako trdi, da je vera resnice, kot je to nedvoumno navedeno v Kuranu. Vendar Stvarnik nikomur ne vsiljuje Svoje preference. Želi, da bi ljudje sprejeli pravilno vodenje po lastni izbiri in svobodni volji, ker jih to naredi vredne Njegove odobritve in nagrade. Kuran navaja:
“Ni prisile v vero, saj je razlika med Pravo potjo in zablodo jasna.” [Plemeniti Kuran 2:256]
“Če bi Allah hotel, bi vas vse ustvaril od ene vere, toda hoče, da vas skuša, s tem, kar vam je dal. Zatorej hitite z dobrimi deli. Vsi se boste vrnili k Allahu in On vas bo obvestil o tem, v čemer ste se razhajali.” [Plemeniti Kuran 5:48]
Obstajajo ljudje, ki po svojih najboljših močeh sledijo naukom vere in drugi, ki na nek način verujejo v Boga, ne da bi prakticirali katerokoli uradno vero. Mnogi so opustili misel, da bi lahko obstajala ena prava vera, ker skoraj vse zase trdijo, da so resnične. Nekateri pa dopuščajo idejo, da so vse vere legitimne poti do Boga in so Zanj sprejemljive. Kako se torej islam razlikuje od drugih veroizpovedi?
Islam ima več edinstvenih lastnosti, ki jih je mogoče potrditi z globljim preučevanjem:
Islam je edina vera, katere viri so ostali brez človeških sprememb in vmešavanja.
Njegova Božansko razodeta knjiga (Kur’an) je v sozvočju z uveljavljenimi znanstvenimi dejstvi, in jasno nosi podpis Stvarnika tega vesolja.
Islam daje odgovore na bistvena temeljna vprašanja, ki se jih sprašuje vsak inteligenten človek. Vprašanja, ki so povezana s smislom našega stvarstva in življenja ter tista povezana z našim nadaljnjim obstojem po smrti.
Islam je edina vera, ki vztraja pri konceptu čaščenja Stvarnika samega in popolnoma zavrača čaščenje katerega koli vidika Njegovega stvarstva.
Islam zavrača vse posrednike med človekom in Bogom in omogoča vsakemu posamezniku, da neposredno stopi v stik z Njim, s čimer odpravlja versko hierarhijo in druge vire izkoriščanja, ki so zaznamovala versko zgodovino skozi stoletja. Islam ne dovoljuje, da bi verski voditelji ali ustanove posegale med človeka in njegovega Stvarnika.
Medtem ko si monoteistične veroizpovedi delijo temeljno verovanje v Boga, se njihovo razumevanje Boga močno razlikuje. Islam trdi, da je Bog edinstven in nikakor ni podoben Svojemu stvarstvu; niti se z njim ne združi v kakršni koli obliki. Njegovi atributi so popolni brez najmanjših pomanjkljivosti ali omejitev.
Za razliko od drugih veroizpovedi in ideologij, ki poudarjajo nekatere vidike človekove narave na račun drugih, islam ustreza fizičnim, intelektualnim in duhovnim vidikom človeka. Islamska prepričanja in prakse so naravne in nagovarjajo zdrav razum. Predstavljajo uravnotežen program življenja, ki izpolnjuje tako fizične kot duhovne potrebe.
Islam prepoveduje slepo sledenje brez znanja in temelji na dokazih in logiki. Razumno razmišljanje je osnova za versko obveznost in odgovornost. Vsi vidiki islamskega verovanja so jasni, brez kakršne koli nejasnosti ali dvoumnosti. Ne vsebuje načel, ki bi nasprotovala razumu ali realnosti, ki jo je moč opazovati. Ljudi poziva, naj se izobražujejo in razmišljajo in s tem okrepijo svojo vero.
Islamska verska, moralna, ekonomska, politična in družbena etika je stalna in ostaja trajna. Ureja jo sklop nespremenjenih načel, ki vključujejo univerzalne vrednote, kot so pravičnost, svoboda, enakost, bratstvo in družbena odgovornost. Zgodovina nam nudi izjemen primer v vzoru islamske družbe, ki jo je vzpostavil poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) in njegovi družabniki in katerega so desetletja vzdrževali predani muslimani, kjer so resnica in transparentnost, pravičnost in sočutje predstavljali bistven izraz vere.
Islam prav tako trdi, da je vera resnice, kot je to nedvoumno navedeno v Kuranu. Vendar Stvarnik nikomur ne vsiljuje Svoje preference. Želi, da bi ljudje sprejeli pravilno vodenje po lastni izbiri in svobodni volji, ker jih to naredi vredne Njegove odobritve in nagrade. Kuran navaja:
“Ni prisile v vero, saj je razlika med Pravo potjo in zablodo jasna.” [Plemeniti Kuran 2:256]
“Če bi Allah hotel, bi vas vse ustvaril od ene vere, toda hoče, da vas skuša, s tem, kar vam je dal. Zatorej hitite z dobrimi deli. Vsi se boste vrnili k Allahu in On vas bo obvestil o tem, v čemer ste se razhajali.” [Plemeniti Kuran 5:48]
