Ali islam poučuje sovraštvo in nasilje?
Islam je pogosto predstavljen kot vera sovraštva in neomejenega nasilja. Donald Trump je nekoč rekel: “mislim, da nas islam sovraži.” Islam ni človek in zato ne more sovražiti. Poleg tega v njegovi izjavi ni jasno, na koga se nanaša, ko reče “nas”, saj so številni Američani tudi muslimani. Mogoče je poskušal najti nov argument za lažno idejo, da islam uči muslimane, naj sovražijo vse nemuslimane. Namesto, da bi slepo sprejeli ta posploševanja vere, ki je starejša od 1400 let, je priporočljivo preučiti Kur’an in videti, kaj pravi na to temo. Ali islam v resnici uči muslimane, naj sovražijo in izvajajo nasilje nad nemuslimani?
Legitimno in nelegitimno nasilje
Nasilje je že od nekdaj del človeške zgodovine. Nikoli ni obstajalo obdobje, ko se ni zgodilo nobeno nasilno dejanje, pa naj gre za posamezne pretepe ali vojne. Nasilje je za nas ljudi, del našega obstoja in je včasih celo potrebno in nujno. Izraz “nasilje” ima za večino negativno konotacijo, vendar obstaja legitimno in nelegitimno nasilje. Obstaja nasilje, ki je pohvalno in obstaja nasilje, ki ga obsojamo. Prvo je nujno za naše preživetje. Na primer, zateči se moramo k nasilju, da ustavimo roparja ali kriminalca. V odziv na nasilnega ugrabitelj, ne bi bilo smiselno nič drugega kot, da ga zasledujemo in rešimo otroka, kar pogosto zahteva legitimno nasilje. Tudi ugrabitelj se poslužuje nasilja, vendar nelegitimnega tipa.
Islam ni pacifistična vera in dovoljuje legitimno nasilje v določenih okoliščinah.
Kur’an in nauki ali reki poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim) nam dajejo smernice in omejitve uporabe nasilja. Ta navodila so pogosto vzeta izven konteksta z namenom predstavitve domneve nasilne narave muslimanov do nemuslimanov. Vendar pa bo celo po kratkem toda poštenem preučevanju Kur’ana in življenja poslanca Muhammada ﷺ postalo očitno, da islam ne uči spopadanja z ljudmi preprosto na podlagi njihove vere.
Poslanec ﷺ je imel nemuslimanske sosede in družinske člane, katere je ljubil, skrbel za njih in imel z njimi močne vezi in odnose. Če bi islam učil muslimane ubijati in sovražiti vse nemuslimane zgolj zaradi njihove vere, bi bil on prvi, ki bi to storil. Vendar temu ni bilo tako. Kur’an pojasnjuje, da morajo odnosi med muslimani in nemuslimani temeljiti na ljubezni in sočutju. Kur’an pravi:
“Allah vam ne prepoveduje, da ravnate ljubeznivo in pravično s tistimi, ki se ne borijo proti vam zaradi vere in vas ne izganjajo iz vaših domov. Resnično Allah ljubi pravične.” [Plemeniti Kur’an 60:8]
Iz tega verza je razvidno, da osnova za bojevanje ni vera, temveč obramba pred tistimi, ki napadajo muslimane zaradi njihovega verovanja. Čeprav islam dovoljuje muslimanom, da se borijo proti tistim, ki jih napadajo, od muslimanov zahteva, da so pošteni in pravični tudi do svojih sovražnikov.
Ali islam uči muslimane sovraštva do nemuslimanov?
Kur’an poudarja posebno mesto kristjanov in judov, s tem, da jih nenehno omenja kot “ljudje knjige.”V Kur’anu je veliko verzov, ki poudarjajo tesne odnose med muslimani in nemuslimani.
“In ugotovil boš, da so najbližje v naklonjenosti vernikom tisti, ki pravijo: “Mi smo kristjani.” To je zato, ker so med njimi duhovniki ter menihi in ker jih ne prevzema napuh.” [Plemeniti Kur’an 5:82]
Poleg tega Kur’an muslimanom celo prepoveduje, da bi žalili bogove ali idole, ki jih častijo druge vere. Čeprav se muslimani očitno ne strinjajo z nemuslimani, ki častijo druge stvari poleg Boga, jim je prepovedano žaliti ali neprimerno govoriti o drugih veroizpovedih.
In ne psujte tistih, h katerim molijo namesto k Allahu. [Plemeniti Kur’an 6:108]
Poleg tega Kur’an muslimanom dovoljuje uživanje hrane judov in kristjanov ter sprejema medverske poroke. Kur’an pravi:
Od danes so vam dovoljene vse dobre jedi in hrana tistih, ki jim je dana Knjiga. Tudi vaša hrana je dovoljena njim. Dovoljene so vam krepostne ženske med vernicami in krepostne ženske tistih, ki jim je bila dana Knjiga pred vami. [Plemeniti Kur’an 5:5]
V nasprotju s stereotipom, da moramo muslimani ubijati ali sovražiti nemuslimane, Kur’an navaja, da muslimani lahko “delijo kruh” z ljudmi drugih veroizpovedi. Jesti “njihovo” hrano in nemuslimani, ki jedo “vašo” hrano pomeni, da se bodo odvijale večerje, dogodki in vabila. Za to pa je potreben prijateljski in ljubeč odnos.
Drugi del verza je še bolj prepričljiv, kjer Kur’an navaja, da se muslimani lahko poročajo z ženskami, ki so pripadnice judov ali kristjanov. Zakon vključuje ljubezen, ne le do zakonca, ki ni musliman, temveč tudi do njene družine, staršev in sorojencev. Nelogično bi bilo, da bi Kur’an pozival muslimane, naj ubijajo ali sovražijo nemuslimane in jim hkrati dovoljeval, da se poročajo in delijo hrano z njimi. Z drugimi besedami, kur’anski napotki o ljubezni/sovraštvu in nasilji/miru med muslimani in nemuslimani, ne temeljijo na veri posameznikov, temveč na tem, ali nasilno napadajo ali zatirajo muslimane.
Islam ni pacifistična vera
To ne pomeni, da nas Kur’an uči pacifizma, ker v Kur’anu obstajajo primeri, kjer so se ljudje bojevali proti muslimanom in jih izgnali iz domov preprosto na podlagi vere. Islam zavrača tovrstno nestrpnost in uči muslimane, naj ne popustijo in sklepajo zavezništva z ljudmi, ki pozivajo k izgonu muslimanov iz svojih matičnih držav, samo zaradi tega, ker so muslimani.
Vendar pa vam Allah prepoveduje zavezništvo s tistimi, ki se borijo proti vam zaradi vere, vas izganjajo iz vaših domov in podpirajo vaše izganjanje. In tisti, ki jih vzamejo za zaveznike – takšni so pravi zločinci. [Plemeniti Kur’an 60:9]
Ta verz zavrača, da muslimani sklenejo zavezništvo s takšnimi posamezniki, vendar ne spodbuja neomejenega sovraštva in nasilja. Kur’an je praktična knjiga, ki tistim, ki so zatirani, omogoča, da se borijo proti krivici, vendar muslimanom ne dovoljuje, da se na krivico odzovejo s krivico. Z drugimi besedami, Kur’an zahteva, da so muslimani pravični celo do tistih, ki jih sovražijo in se borijo proti njim.
“O, vi, ki verujete! Bodite vztrajni glede resnice zaradi Allaha, pričajte po pravici in naj vas sovraštvo do nekega naroda ne zanese, da ne bi bili pravični. Bodite pravični, to je bližje bogaboječnosti. In bojte se Allaha, saj Allah zares vè vse, kar počnete.” [Plemeniti Kur’an 5:8]
Zaključek
V Kur’anu obstajajo verzi, ki dovoljujejo nasilje, vendar so pogosto citirani izven konteksta. Logičen zaključek, do katerega pride človek, ki bere te verze, je, da islam uči in spodbuja muslimane, da izkazujejo ljubezen vsem ljudem, vključno tistim, ki so pripadniki drugih veroizpovedi. Vendar pa muslimanom prepoveduje, da bi se “prodali” in sklepali zavezništva s ksenofobi, ki se borijo proti muslimanom in jih izganjajo iz njihovih domov, samo na podlagi njihove vere. Z drugimi besedami, Kur’an muslimane ne uči bojevanja proti nemuslimanom, ampak bojevanja proti verski nestrpnosti.
Kur’an pravi, da če se ljudje ne bodo uprli verski nestrpnosti, bo to povzročilo uničenje vseh krajev čaščenja.
“Tisti, ki so bili po krivici pregnani s svojih domov le zato, ker govorijo: “Naš Gospodar je Allah!” Če Allah ne bi dal, da ljudje drugi druge odbijajo (t.j. preprečujejo), bi bili porušeni samostani, cerkve, sinagoge in mošeje, v katerih se pogosto omenja Allahovo ime. Allah bo zagotovo dal zmago tistim, ki Ga podpirajo (t.j. Njegovo vero). Allah je resnično Močan, Nepremagljiv.” [Plemeniti Kur’an 22:40]
Zgornji verz pojasnjuje, da se dovoljenje za nasilje v Kur’anu ne nanaša na ljudi drugih veroizpovedi, ampak na zaščito verske svobode za vse veroizpovedi. Če ta pravica do verske svobode ne bo zaščitena za eno vero, bo to vodilo v pregon drugih verskih manjšin.
Islam je pogosto predstavljen kot vera sovraštva in neomejenega nasilja. Donald Trump je nekoč rekel: “mislim, da nas islam sovraži.” Islam ni človek in zato ne more sovražiti. Poleg tega v njegovi izjavi ni jasno, na koga se nanaša, ko reče “nas”, saj so številni Američani tudi muslimani. Mogoče je poskušal najti nov argument za lažno idejo, da islam uči muslimane, naj sovražijo vse nemuslimane. Namesto, da bi slepo sprejeli ta posploševanja vere, ki je starejša od 1400 let, je priporočljivo preučiti Kur’an in videti, kaj pravi na to temo. Ali islam v resnici uči muslimane, naj sovražijo in izvajajo nasilje nad nemuslimani?
Legitimno in nelegitimno nasilje
Nasilje je že od nekdaj del človeške zgodovine. Nikoli ni obstajalo obdobje, ko se ni zgodilo nobeno nasilno dejanje, pa naj gre za posamezne pretepe ali vojne. Nasilje je za nas ljudi, del našega obstoja in je včasih celo potrebno in nujno. Izraz “nasilje” ima za večino negativno konotacijo, vendar obstaja legitimno in nelegitimno nasilje. Obstaja nasilje, ki je pohvalno in obstaja nasilje, ki ga obsojamo. Prvo je nujno za naše preživetje. Na primer, zateči se moramo k nasilju, da ustavimo roparja ali kriminalca. V odziv na nasilnega ugrabitelj, ne bi bilo smiselno nič drugega kot, da ga zasledujemo in rešimo otroka, kar pogosto zahteva legitimno nasilje. Tudi ugrabitelj se poslužuje nasilja, vendar nelegitimnega tipa.
Islam ni pacifistična vera in dovoljuje legitimno nasilje v določenih okoliščinah.
Kur’an in nauki ali reki poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim) nam dajejo smernice in omejitve uporabe nasilja. Ta navodila so pogosto vzeta izven konteksta z namenom predstavitve domneve nasilne narave muslimanov do nemuslimanov. Vendar pa bo celo po kratkem toda poštenem preučevanju Kur’ana in življenja poslanca Muhammada ﷺ postalo očitno, da islam ne uči spopadanja z ljudmi preprosto na podlagi njihove vere.
Poslanec ﷺ je imel nemuslimanske sosede in družinske člane, katere je ljubil, skrbel za njih in imel z njimi močne vezi in odnose. Če bi islam učil muslimane ubijati in sovražiti vse nemuslimane zgolj zaradi njihove vere, bi bil on prvi, ki bi to storil. Vendar temu ni bilo tako. Kur’an pojasnjuje, da morajo odnosi med muslimani in nemuslimani temeljiti na ljubezni in sočutju. Kur’an pravi:
“Allah vam ne prepoveduje, da ravnate ljubeznivo in pravično s tistimi, ki se ne borijo proti vam zaradi vere in vas ne izganjajo iz vaših domov. Resnično Allah ljubi pravične.” [Plemeniti Kur’an 60:8]
Iz tega verza je razvidno, da osnova za bojevanje ni vera, temveč obramba pred tistimi, ki napadajo muslimane zaradi njihovega verovanja. Čeprav islam dovoljuje muslimanom, da se borijo proti tistim, ki jih napadajo, od muslimanov zahteva, da so pošteni in pravični tudi do svojih sovražnikov.
Ali islam uči muslimane sovraštva do nemuslimanov?
Kur’an poudarja posebno mesto kristjanov in judov, s tem, da jih nenehno omenja kot “ljudje knjige.”V Kur’anu je veliko verzov, ki poudarjajo tesne odnose med muslimani in nemuslimani.
“In ugotovil boš, da so najbližje v naklonjenosti vernikom tisti, ki pravijo: “Mi smo kristjani.” To je zato, ker so med njimi duhovniki ter menihi in ker jih ne prevzema napuh.” [Plemeniti Kur’an 5:82]
Poleg tega Kur’an muslimanom celo prepoveduje, da bi žalili bogove ali idole, ki jih častijo druge vere. Čeprav se muslimani očitno ne strinjajo z nemuslimani, ki častijo druge stvari poleg Boga, jim je prepovedano žaliti ali neprimerno govoriti o drugih veroizpovedih.
In ne psujte tistih, h katerim molijo namesto k Allahu. [Plemeniti Kur’an 6:108]
Poleg tega Kur’an muslimanom dovoljuje uživanje hrane judov in kristjanov ter sprejema medverske poroke. Kur’an pravi:
Od danes so vam dovoljene vse dobre jedi in hrana tistih, ki jim je dana Knjiga. Tudi vaša hrana je dovoljena njim. Dovoljene so vam krepostne ženske med vernicami in krepostne ženske tistih, ki jim je bila dana Knjiga pred vami. [Plemeniti Kur’an 5:5]
V nasprotju s stereotipom, da moramo muslimani ubijati ali sovražiti nemuslimane, Kur’an navaja, da muslimani lahko “delijo kruh” z ljudmi drugih veroizpovedi. Jesti “njihovo” hrano in nemuslimani, ki jedo “vašo” hrano pomeni, da se bodo odvijale večerje, dogodki in vabila. Za to pa je potreben prijateljski in ljubeč odnos.
Drugi del verza je še bolj prepričljiv, kjer Kur’an navaja, da se muslimani lahko poročajo z ženskami, ki so pripadnice judov ali kristjanov. Zakon vključuje ljubezen, ne le do zakonca, ki ni musliman, temveč tudi do njene družine, staršev in sorojencev. Nelogično bi bilo, da bi Kur’an pozival muslimane, naj ubijajo ali sovražijo nemuslimane in jim hkrati dovoljeval, da se poročajo in delijo hrano z njimi. Z drugimi besedami, kur’anski napotki o ljubezni/sovraštvu in nasilji/miru med muslimani in nemuslimani, ne temeljijo na veri posameznikov, temveč na tem, ali nasilno napadajo ali zatirajo muslimane.
Islam ni pacifistična vera
To ne pomeni, da nas Kur’an uči pacifizma, ker v Kur’anu obstajajo primeri, kjer so se ljudje bojevali proti muslimanom in jih izgnali iz domov preprosto na podlagi vere. Islam zavrača tovrstno nestrpnost in uči muslimane, naj ne popustijo in sklepajo zavezništva z ljudmi, ki pozivajo k izgonu muslimanov iz svojih matičnih držav, samo zaradi tega, ker so muslimani.
Vendar pa vam Allah prepoveduje zavezništvo s tistimi, ki se borijo proti vam zaradi vere, vas izganjajo iz vaših domov in podpirajo vaše izganjanje. In tisti, ki jih vzamejo za zaveznike – takšni so pravi zločinci. [Plemeniti Kur’an 60:9]
Ta verz zavrača, da muslimani sklenejo zavezništvo s takšnimi posamezniki, vendar ne spodbuja neomejenega sovraštva in nasilja. Kur’an je praktična knjiga, ki tistim, ki so zatirani, omogoča, da se borijo proti krivici, vendar muslimanom ne dovoljuje, da se na krivico odzovejo s krivico. Z drugimi besedami, Kur’an zahteva, da so muslimani pravični celo do tistih, ki jih sovražijo in se borijo proti njim.
“O, vi, ki verujete! Bodite vztrajni glede resnice zaradi Allaha, pričajte po pravici in naj vas sovraštvo do nekega naroda ne zanese, da ne bi bili pravični. Bodite pravični, to je bližje bogaboječnosti. In bojte se Allaha, saj Allah zares vè vse, kar počnete.” [Plemeniti Kur’an 5:8]
Zaključek
V Kur’anu obstajajo verzi, ki dovoljujejo nasilje, vendar so pogosto citirani izven konteksta. Logičen zaključek, do katerega pride človek, ki bere te verze, je, da islam uči in spodbuja muslimane, da izkazujejo ljubezen vsem ljudem, vključno tistim, ki so pripadniki drugih veroizpovedi. Vendar pa muslimanom prepoveduje, da bi se “prodali” in sklepali zavezništva s ksenofobi, ki se borijo proti muslimanom in jih izganjajo iz njihovih domov, samo na podlagi njihove vere. Z drugimi besedami, Kur’an muslimane ne uči bojevanja proti nemuslimanom, ampak bojevanja proti verski nestrpnosti.
Kur’an pravi, da če se ljudje ne bodo uprli verski nestrpnosti, bo to povzročilo uničenje vseh krajev čaščenja.
“Tisti, ki so bili po krivici pregnani s svojih domov le zato, ker govorijo: “Naš Gospodar je Allah!” Če Allah ne bi dal, da ljudje drugi druge odbijajo (t.j. preprečujejo), bi bili porušeni samostani, cerkve, sinagoge in mošeje, v katerih se pogosto omenja Allahovo ime. Allah bo zagotovo dal zmago tistim, ki Ga podpirajo (t.j. Njegovo vero). Allah je resnično Močan, Nepremagljiv.” [Plemeniti Kur’an 22:40]
Zgornji verz pojasnjuje, da se dovoljenje za nasilje v Kur’anu ne nanaša na ljudi drugih veroizpovedi, ampak na zaščito verske svobode za vse veroizpovedi. Če ta pravica do verske svobode ne bo zaščitena za eno vero, bo to vodilo v pregon drugih verskih manjšin.
