Muslimani verjamejo v življenje po smrti?
Kot večina religij, tudi islam uči, da obstaja drugo življenje, ki se začne v trenutku smrti. Naslednje življenje se začne z odklopom duše od telesa in nato napreduje skozi različne stopnje, ki so znane kot; smrt, grob, vstajenje, Sodni dan ter Raj ali Pekel.
Verovanje v naslednje življenje in natančneje v Sodni dan predstavlja za muslimane enega od šestih stebrov vere in je kot tak vedno v ospredju miselnega procesa muslimana, preden naredi kakršnokoli dejanje. To je zato, ker islam uči, da bomo odgovorni za vsako dejanje na tem svetu in le-to bo vzrok da si bomo zaslužili bodisi kazen bodisi nagrado, kot je omenjeno v Kur’anu:
Na ta Dan se bodo ljudje pojavili razdvojeni, da se jim pokažejo njihova dela. In kdor stori dobro kolikor je težak drobec, ga bo videl, in kdor stori zlo kolikor je težak drobec, ga bo videl. [Plemeniti Kur’an 99:6-8]
Polni odgovor
Muslimani verjamejo v življenje po smrti in da se s smrtjo posameznika odprejo vrata v naslednje življenje. Allah (Bog) pravi v Kur’anu:
In pazite se Dneva, ko se boste vrnili k Allahu, ko bo vsakemu poplačano tisto, kar je zaslužil, in nihče ne bo utrpel krivice. [Plemeniti Kur’an 2:281]
Vsaka oseba bo okusila smrt in v popolnosti vam bo poplačano tisto, kar ste si prislužili, šele na Dan vstajenja. Kdor bo odmaknjen od Ognja in deležen vstopa v Raj, tak je že uspel. In tuzemsko življenje je zgolj varljivo uživanje. [Plemeniti Kur’an 3:185]
Kot večina ljudi ve, je smrt edina gotovost v življenju in ne glede na to, kdo ste ali kje ste, bo smrt na koncu prišla do vas. To je jasno omenjeno v Kur’anu:
Kjerkoli boste, vas bo dohitela smrt. Četudi bi bili v dobro utrjenih trdnjavah. [Plemeniti Kur’an 4:78]
Vera v življenje po smrti je eden od šestih stebrov vere islam in to prepričanje predstavlja predpogoj, da človek postane musliman. Kur’an pravi:
O, vi, ki verujete! Verujte v Allaha in verujte v njegovega Poslanca, v Knjigo, ki jo je razodel svojemu poslancu, ter v Knjige, ki jih je razodel pred tem. In kdor zanika Allaha in zanika njegove angele, knjige, poslance ter Poslednji dan, je zagotovo zablodil v najhujšo zablodo. [Plemeniti Kur’an 4:136]
To je omenjeno tudi v besedah poslanca Muhammada (naj bo Allahov mir in blagoslov z njim), ki je v zvezi z vstajenjem dejal:
“.. in Allah bo iz nebes poslal vodo in mrtva telesa bodo zrasla, kot zraste rastlinje..” [Buhari]
Verovanje v posmrtno življenje je za muslimane zelo pomembno. Poleg tega, da vanj trdno verjamejo zaradi dejstva, da jim je o njem povedal Allah, verovanje v posmrtno življenje prav tako pomaga izboljšati njihova dejanja in vedenje v tem življenju. Ponižanim in zatrtim daje upanje in pričakovanje višje pravičnosti, ki ji nihče ne bo ušel, in povzroča, da se ljudje bojijo Boga, saj vedo, da bo Bog nekega dne sodil med njimi glede njihove vere in njihovih dejanj.
Muslimani se nenehno opominjajo in razmišljajo o vseh dejanjih, ki jih storijo, in o tem, ali bodo o njih vprašani na Sodnem dnevu ali ne. Popoln primer tega je v izjavi Omarja ibn Abd Al-‘Aziza, ki je bil eden izmed vladarjev islamskega cesarstva in vnuk enega najstarejših učencev poslanca Muhammada ﷺ. Omenjeno je, da je nekoč, ko ga je človek verbalno nadlegoval, pripomnil: “Če ne bi obstajal Sodni dan, bi vam odgovoril.”
Vera v posmrtno življenje ni edinstvena samo za muslimane, druge veroizpovedi prav tako poznajo koncept življenja po smrti, čeprav se morda razlikujejo po naravi. Judje na primer verjamejo v življenje po smrti, ki vključuje fizično vstajenje mrtvih, čeprav nekateri v isti veri verjamejo v reinkarnacijo. Kristjani, tako kot muslimani, verjamejo v Sodni dan ter Raj in Pekel, vendar se razlikujejo glede na posebnosti vsake stopnje. Po drugi strani budisti in hindujci ne verjamejo v fizično vstajenje, ampak le v duhovno preporod duše.
Za zaključek, vera v življenje po smrti je temeljni vidik islamskega verovanja in vedno prevzema največjo pozornost v mislih muslimana, v smislu, da dobro premisli vsako dejanje, preden se ga loti, in ga sodi na podlagi tega, ali mu bo v prihodnjem življenju to koristilo ali škodilo.
Kot večina religij, tudi islam uči, da obstaja drugo življenje, ki se začne v trenutku smrti. Naslednje življenje se začne z odklopom duše od telesa in nato napreduje skozi različne stopnje, ki so znane kot; smrt, grob, vstajenje, Sodni dan ter Raj ali Pekel.
Verovanje v naslednje življenje in natančneje v Sodni dan predstavlja za muslimane enega od šestih stebrov vere in je kot tak vedno v ospredju miselnega procesa muslimana, preden naredi kakršnokoli dejanje. To je zato, ker islam uči, da bomo odgovorni za vsako dejanje na tem svetu in le-to bo vzrok da si bomo zaslužili bodisi kazen bodisi nagrado, kot je omenjeno v Kur’anu:
Na ta Dan se bodo ljudje pojavili razdvojeni, da se jim pokažejo njihova dela. In kdor stori dobro kolikor je težak drobec, ga bo videl, in kdor stori zlo kolikor je težak drobec, ga bo videl. [Plemeniti Kur’an 99:6-8]
Polni odgovor
Muslimani verjamejo v življenje po smrti in da se s smrtjo posameznika odprejo vrata v naslednje življenje. Allah (Bog) pravi v Kur’anu:
In pazite se Dneva, ko se boste vrnili k Allahu, ko bo vsakemu poplačano tisto, kar je zaslužil, in nihče ne bo utrpel krivice. [Plemeniti Kur’an 2:281]
Vsaka oseba bo okusila smrt in v popolnosti vam bo poplačano tisto, kar ste si prislužili, šele na Dan vstajenja. Kdor bo odmaknjen od Ognja in deležen vstopa v Raj, tak je že uspel. In tuzemsko življenje je zgolj varljivo uživanje. [Plemeniti Kur’an 3:185]
Kot večina ljudi ve, je smrt edina gotovost v življenju in ne glede na to, kdo ste ali kje ste, bo smrt na koncu prišla do vas. To je jasno omenjeno v Kur’anu:
Kjerkoli boste, vas bo dohitela smrt. Četudi bi bili v dobro utrjenih trdnjavah. [Plemeniti Kur’an 4:78]
Vera v življenje po smrti je eden od šestih stebrov vere islam in to prepričanje predstavlja predpogoj, da človek postane musliman. Kur’an pravi:
O, vi, ki verujete! Verujte v Allaha in verujte v njegovega Poslanca, v Knjigo, ki jo je razodel svojemu poslancu, ter v Knjige, ki jih je razodel pred tem. In kdor zanika Allaha in zanika njegove angele, knjige, poslance ter Poslednji dan, je zagotovo zablodil v najhujšo zablodo. [Plemeniti Kur’an 4:136]
To je omenjeno tudi v besedah poslanca Muhammada (naj bo Allahov mir in blagoslov z njim), ki je v zvezi z vstajenjem dejal:
“.. in Allah bo iz nebes poslal vodo in mrtva telesa bodo zrasla, kot zraste rastlinje..” [Buhari]
Verovanje v posmrtno življenje je za muslimane zelo pomembno. Poleg tega, da vanj trdno verjamejo zaradi dejstva, da jim je o njem povedal Allah, verovanje v posmrtno življenje prav tako pomaga izboljšati njihova dejanja in vedenje v tem življenju. Ponižanim in zatrtim daje upanje in pričakovanje višje pravičnosti, ki ji nihče ne bo ušel, in povzroča, da se ljudje bojijo Boga, saj vedo, da bo Bog nekega dne sodil med njimi glede njihove vere in njihovih dejanj.
Muslimani se nenehno opominjajo in razmišljajo o vseh dejanjih, ki jih storijo, in o tem, ali bodo o njih vprašani na Sodnem dnevu ali ne. Popoln primer tega je v izjavi Omarja ibn Abd Al-‘Aziza, ki je bil eden izmed vladarjev islamskega cesarstva in vnuk enega najstarejših učencev poslanca Muhammada ﷺ. Omenjeno je, da je nekoč, ko ga je človek verbalno nadlegoval, pripomnil: “Če ne bi obstajal Sodni dan, bi vam odgovoril.”
Vera v posmrtno življenje ni edinstvena samo za muslimane, druge veroizpovedi prav tako poznajo koncept življenja po smrti, čeprav se morda razlikujejo po naravi. Judje na primer verjamejo v življenje po smrti, ki vključuje fizično vstajenje mrtvih, čeprav nekateri v isti veri verjamejo v reinkarnacijo. Kristjani, tako kot muslimani, verjamejo v Sodni dan ter Raj in Pekel, vendar se razlikujejo glede na posebnosti vsake stopnje. Po drugi strani budisti in hindujci ne verjamejo v fizično vstajenje, ampak le v duhovno preporod duše.
Za zaključek, vera v življenje po smrti je temeljni vidik islamskega verovanja in vedno prevzema največjo pozornost v mislih muslimana, v smislu, da dobro premisli vsako dejanje, preden se ga loti, in ga sodi na podlagi tega, ali mu bo v prihodnjem življenju to koristilo ali škodilo.
