Allahovo univerzalno sporočilo
Reci: “Pridite, recitiral bom, kar vam je vaš Gospodar prepovedal: da ničesar in nikogar ne enačite z Njim, da s starši ravnate lepo in da ne ubijate svojih otrok zaradi revščine; Mi oskrbujemo vas in njih. In ne približujte se razvratu, ne očitnemu ne prikritemu. In ne ubijte osebe, ki jo je Allah prepovedal (ubiti), razen ko tako zahteva pravica. To vam zapoveduje, da bi lahko dojeli. In ne približujte se premoženju sirot, razen z najboljšim namenom, dokler (sirota) ne doseže zrelosti. In bodite pravični pri merjenju in tehtanju. Ne zadolžujemo nobene osebe preko njenih zmožnosti. In ko govorite, bodite pravični, četudi gre za sorodnika. In izpolnjujte Allahovo zavezo. To vam zapoveduje, da bi se lahko spomnili. In to je zagotovo Moja Prava pot, zato ji sledite; in ne sledite (drugim) potem – odvedle bi vas od Njegove poti. To vam zapoveduje, da bi lahko bili bogaboječi.” [Plemeniti Kur’an 6:151-153]
V teh verzih imamo deset zapovedi islama.
Ubada bin Samit, naj bo Allah zadovoljen z njim, je rekel, da je poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) od ljudi v Meki vzel zavezo za islam (baj’a) z recitiranjem teh verzov.
Nekateri učenjaki jih imenujejo ‘Al-Din Al-Džamij’ (univerzalni in celoviti nauki vere). Te zapovedi vključujejo verovanje, čaščenje, etiko, ekonomijo in državljanske zadeve. Podobne nauke najdemo tudi v Svetem pismu (2. Mojzesova knjiga 20:2-17; 5. Mojzesova knjiga 6-21) in judom in kristijanom so ta znana, kot deset Božjih zapovedi.
Na splošno so povzeta na naslednji način:
Ne imej drugih Bogov poleg mene!
Ne delaj si rezane podobe!
Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda!
Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj!
Spoštuj očeta in mater!
Ne ubijaj!
Ne prešuštvuj!
Ne kradi!
Ne pričaj po krivem!
Ne žêli hiše svojega bližnjega!
Deset zapovedi v Kur’anu
V Kur’anu so te zapovedi podane v treh verzih. Vsak verz ima zelo primeren konec. V prvem verzu je pet ukazov, ki se končajo z izjavo “da bi lahko dojeli.” V drugem verzu so štirje ukazi, ki se končajo z izjavo, “da bi se lahko spomnili.” V tretjem verzu je en ukaz, ki se konča z izjavo, da bi lahko postali bogaboječi.”
Očiten pomen tega, je, da ko bo človek uporabljal svoj razum, se spomnil svojih odgovornosti in sledil Božji poti, bo dosegel stanje pravičnosti in bogaboječnosti, stanje ‘Takve’. To bi moral biti končni cilj naše vere. Poglejmo te tri sklope ukazov:
To vam zapoveduje, da bi lahko dojeli:
1. Ne pridružujte Mu ničesar:
Obstaja le en Bog. Verovanje, da poleg Enega Boga, Allaha obstaja še nekdo, ki si deli Božje lastnosti je Širk – bogokletstvo in velik greh. Vera v Tavhid ali v Allahovo edinost je pravo in najbolj logično in razumno načelo. Vsa druga verovanja v dvojino ali množino Boga nimajo nobene podlage v resnici, razumu in resničnosti.
2. Bodite prijazni do svojih staršev:
Ihsan do staršev pomeni, da z njimi ravnamo lepo. To vključuje spoštovanje, čast, prijaznost in ljubezen. Razum narekuje, da se mora starše spoštovati in jim biti hvaležni za vse kar žrtvujejo za svoje otroke. Otroci, ki zanemarijo pravice svojih staršev, so prikrajšani za svoj razum in spodobnost.
3. Ne ubijajte svojih otrok zaradi strahu pred revščino:
Tako kot imajo pravice starši, jih imajo tudi otroci. Tudi dojenčki in nerojeni otroci imajo pravice. Ne sme se jim vzeti življenja iz kakršnega koli razloga, tudi ne iz straha pred revščino. Allah je Tisti, ki pošilja oskrbo za vse. Drugo pravilo razuma je, da morajo vsi otroci imeti zaščito. Prav tako kot odrasli, so zaslužni časti in potrebno jim je nuditi zaščito.
4. Ne približujte se razvratu, bodisi očitnemu ali prikritemu:
Ni prav, da delamo sramotna in nespodobna dejanja v javnosti, toda narobe je tudi, ko jih delamo v zasebnosti. Razumno je, da se je treba povsod izogibati nespodobnosti. Kot obstajajo javni ali očitni grehi, obstajajo tudi zasebni ali prekriti grehi. Primer javnega greha je tatvina, umor, nečistovanje, podkupovanje, ponarejanje, zavajanje itd. Prekriti grehi pa so hinavščina, nevera, sovraštvo, pohlep, sumničavost itd. Izogibati pa se je potrebno vseh grehov.
5. In ne ubijte osebe, ki jo je Allah prepovedal (ubiti), razen ko tako zahteva pravica:
Vsako ubijanje je prepovedano, razen če je to v skladu z zakonom in pravičnostjo. Ko ljudje izgubijo svoj razum, začnejo ubijati glede na svojo lastno sovraštvo ali jezo in s tem presegajo meje pravičnosti. Morilci so prosti medtem, ko so nedolžni kaznovani; ali pa na stotine ljudi trpi zaradi umora, ki ga je zagrešil eden ali nekaj. Vsa ta dejanja nasprotujejo temu, kar nam narekuje razum in zdrava pamet.
To vam zapoveduje, da bi se lahko spomnili:
6. Ne približujte se premoženju sirot:
To predstavlja pravico šibkih. Ljudje se spomnimo na pravice močnih, šibke pa pogosto pozabimo.
7. Bodite pravični pri merjenju in tehtanju:
Vedno se moramo posluževati poštenega poslovanja. Ljudje pozabljamo, da bi morala biti poštenost pravilo v vsakem poslovanju.
8. Ko govorite, bodite pravični, četudi gre za sorodnika:
Ljudje se nagibamo k svojim bližnjim in pozabimo, da moramo biti pošteni do vseh ljudi.
9. Izpolnite svoje obljube:
Izpolniti je treba vse obljube, predvsem pa tiste, ki so dane v imenu Boga. Ne pozabite na svoje obljube.
To vam zapoveduje, da bi lahko bili bogaboječi:
10. Sledite pravi Božji poti:
Le Božja pot je prava pot. Druge poti niso pravilne in vas ne bodo vodile k Bogu.
Reci: “Pridite, recitiral bom, kar vam je vaš Gospodar prepovedal: da ničesar in nikogar ne enačite z Njim, da s starši ravnate lepo in da ne ubijate svojih otrok zaradi revščine; Mi oskrbujemo vas in njih. In ne približujte se razvratu, ne očitnemu ne prikritemu. In ne ubijte osebe, ki jo je Allah prepovedal (ubiti), razen ko tako zahteva pravica. To vam zapoveduje, da bi lahko dojeli. In ne približujte se premoženju sirot, razen z najboljšim namenom, dokler (sirota) ne doseže zrelosti. In bodite pravični pri merjenju in tehtanju. Ne zadolžujemo nobene osebe preko njenih zmožnosti. In ko govorite, bodite pravični, četudi gre za sorodnika. In izpolnjujte Allahovo zavezo. To vam zapoveduje, da bi se lahko spomnili. In to je zagotovo Moja Prava pot, zato ji sledite; in ne sledite (drugim) potem – odvedle bi vas od Njegove poti. To vam zapoveduje, da bi lahko bili bogaboječi.” [Plemeniti Kur’an 6:151-153]
V teh verzih imamo deset zapovedi islama.
Ubada bin Samit, naj bo Allah zadovoljen z njim, je rekel, da je poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) od ljudi v Meki vzel zavezo za islam (baj’a) z recitiranjem teh verzov.
Nekateri učenjaki jih imenujejo ‘Al-Din Al-Džamij’ (univerzalni in celoviti nauki vere). Te zapovedi vključujejo verovanje, čaščenje, etiko, ekonomijo in državljanske zadeve. Podobne nauke najdemo tudi v Svetem pismu (2. Mojzesova knjiga 20:2-17; 5. Mojzesova knjiga 6-21) in judom in kristijanom so ta znana, kot deset Božjih zapovedi.
Na splošno so povzeta na naslednji način:
Ne imej drugih Bogov poleg mene!
Ne delaj si rezane podobe!
Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda!
Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj!
Spoštuj očeta in mater!
Ne ubijaj!
Ne prešuštvuj!
Ne kradi!
Ne pričaj po krivem!
Ne žêli hiše svojega bližnjega!
Deset zapovedi v Kur’anu
V Kur’anu so te zapovedi podane v treh verzih. Vsak verz ima zelo primeren konec. V prvem verzu je pet ukazov, ki se končajo z izjavo “da bi lahko dojeli.” V drugem verzu so štirje ukazi, ki se končajo z izjavo, “da bi se lahko spomnili.” V tretjem verzu je en ukaz, ki se konča z izjavo, da bi lahko postali bogaboječi.”
Očiten pomen tega, je, da ko bo človek uporabljal svoj razum, se spomnil svojih odgovornosti in sledil Božji poti, bo dosegel stanje pravičnosti in bogaboječnosti, stanje ‘Takve’. To bi moral biti končni cilj naše vere. Poglejmo te tri sklope ukazov:
To vam zapoveduje, da bi lahko dojeli:
1. Ne pridružujte Mu ničesar:
Obstaja le en Bog. Verovanje, da poleg Enega Boga, Allaha obstaja še nekdo, ki si deli Božje lastnosti je Širk – bogokletstvo in velik greh. Vera v Tavhid ali v Allahovo edinost je pravo in najbolj logično in razumno načelo. Vsa druga verovanja v dvojino ali množino Boga nimajo nobene podlage v resnici, razumu in resničnosti.
2. Bodite prijazni do svojih staršev:
Ihsan do staršev pomeni, da z njimi ravnamo lepo. To vključuje spoštovanje, čast, prijaznost in ljubezen. Razum narekuje, da se mora starše spoštovati in jim biti hvaležni za vse kar žrtvujejo za svoje otroke. Otroci, ki zanemarijo pravice svojih staršev, so prikrajšani za svoj razum in spodobnost.
3. Ne ubijajte svojih otrok zaradi strahu pred revščino:
Tako kot imajo pravice starši, jih imajo tudi otroci. Tudi dojenčki in nerojeni otroci imajo pravice. Ne sme se jim vzeti življenja iz kakršnega koli razloga, tudi ne iz straha pred revščino. Allah je Tisti, ki pošilja oskrbo za vse. Drugo pravilo razuma je, da morajo vsi otroci imeti zaščito. Prav tako kot odrasli, so zaslužni časti in potrebno jim je nuditi zaščito.
4. Ne približujte se razvratu, bodisi očitnemu ali prikritemu:
Ni prav, da delamo sramotna in nespodobna dejanja v javnosti, toda narobe je tudi, ko jih delamo v zasebnosti. Razumno je, da se je treba povsod izogibati nespodobnosti. Kot obstajajo javni ali očitni grehi, obstajajo tudi zasebni ali prekriti grehi. Primer javnega greha je tatvina, umor, nečistovanje, podkupovanje, ponarejanje, zavajanje itd. Prekriti grehi pa so hinavščina, nevera, sovraštvo, pohlep, sumničavost itd. Izogibati pa se je potrebno vseh grehov.
5. In ne ubijte osebe, ki jo je Allah prepovedal (ubiti), razen ko tako zahteva pravica:
Vsako ubijanje je prepovedano, razen če je to v skladu z zakonom in pravičnostjo. Ko ljudje izgubijo svoj razum, začnejo ubijati glede na svojo lastno sovraštvo ali jezo in s tem presegajo meje pravičnosti. Morilci so prosti medtem, ko so nedolžni kaznovani; ali pa na stotine ljudi trpi zaradi umora, ki ga je zagrešil eden ali nekaj. Vsa ta dejanja nasprotujejo temu, kar nam narekuje razum in zdrava pamet.
To vam zapoveduje, da bi se lahko spomnili:
6. Ne približujte se premoženju sirot:
To predstavlja pravico šibkih. Ljudje se spomnimo na pravice močnih, šibke pa pogosto pozabimo.
7. Bodite pravični pri merjenju in tehtanju:
Vedno se moramo posluževati poštenega poslovanja. Ljudje pozabljamo, da bi morala biti poštenost pravilo v vsakem poslovanju.
8. Ko govorite, bodite pravični, četudi gre za sorodnika:
Ljudje se nagibamo k svojim bližnjim in pozabimo, da moramo biti pošteni do vseh ljudi.
9. Izpolnite svoje obljube:
Izpolniti je treba vse obljube, predvsem pa tiste, ki so dane v imenu Boga. Ne pozabite na svoje obljube.
To vam zapoveduje, da bi lahko bili bogaboječi:
10. Sledite pravi Božji poti:
Le Božja pot je prava pot. Druge poti niso pravilne in vas ne bodo vodile k Bogu.
