Mnoge verske skupine, kot so judje, kristjani, budisti in hindujci prakticirajo neko obliko vzdrževanja ali postenja. Tudi muslimani poznamo post, ki mu v arabščini rečemo Savm in se vsakoletno odvija v mesecu Ramadanu. V tem obdobju se od muslimanov zahteva, da se vzdržijo hrane, pijače in spolnih odnosov od prve zore (pred sončnim vzhodom) do sončnega zahoda. Toda nekaterim muslimanom, denimo starostnikom, bolnikom, nosečnicam ali ženskam v obdobju menstruacije, se ni potrebno postiti, saj je Bog podelil olajšanje tistim, katerim je postenje težko.
Kdaj se začne Ramadan?
Za razliko od gregorijanskega koledarja, ki je vezan na sonce, islamski koledar temelji na luni. Videnje nove lune označuje začetek in konec vsakega meseca. Za muslimane ima opazovanje lune v tem mesecu zelo kritičen pomen. Vendar vas to ne sme zmesti, da bi mislili, da muslimani častijo luno ali luninega boga.
Čas Ramadana, devetega meseca lunarnega koledarja, se spreminja vsako leto; običajno pride 10 dni prej vsako gregorijansko leto. Obdobje se konča s praznovanjem Eid-ul Fitr. Datumi pa se lahko v različnih koncih sveta nekoliko razlikujejo glede na lokalno opazovanje lune. To prihaja iz Božje modrosti in usmiljenja, saj bodo sčasoma vsi izkusili post v različnih sezonah, glede na njihovo lokacijo.
Zakaj se muslimani postijo?
O vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi lahko bili bogaboječi. [Plemeniti Kur’an 2:183]
Kot to velja za druga dejanja čaščenja v islamu, se muslimani postijo, ker jim je tako zapovedal Bog. Preden je bil razodet ta kur’anski verz, so se muslimani postili ob določenih dnevih, vendar ni obstajalo trajno obdobje namenjeno postenju.
Namen posta je, da muslimani dosežejo pravičnost in bogaboječnost (pojem znan kot Takva). Te lastnosti se negujejo med postenjem, ker muslimani namenoma zanikajo svoje telesne potrebe (hrana, pijača in spolna intimnost), da bi svoje notranje bitje (dušo) povzdignili na položaj bližje Bogu.
Če želite razumeti, kako to deluje, si predstavljajte človeka kot tehtnico z dvema stranema: ena stran predstavlja človeka, druga njegovo dušo. Za negovanje telesa, zaužijemo uravnoteženo prehrano in pijačo. Za negovanje naše duše, pa izvajamo duhovne aktivnosti, kot so molitev, samorefleksija in spominjanje na Boga. Na žalost se mnogi od nas pretirano posvečamo zadovoljevanju fizičnega dela, zato nam na koncu ostanejo nezdrava telesa. Da pa je stanje še slabše, nas zanemarjanje naše duhovne strani, potegne še bolj navzdol.
Lakota in žeja pa nam tudi omehčata srce in nam omogočita razumevanje revnih. Medtem ko se musliman odloči, da se vzdrži od hrane in pijače, revni vsak dan ostajajo lačni, ker si ne morejo privoščiti osnovne prehrane, ki jo mnogi jemljemo za samoumevno.
Ali gre samo za post?
Medtem ko je osrednji poudarek Ramadana na vzdrževanju od hrane, pijače in intimnih odnosov, si muslimani v tem mesecu prizadevajo tudi razviti boljši karakter. Trudijo se izogibati grehom, ko so na primer opravljanje in govorjenje za hrbtom ter gledanje in poslušanje duhovno škodljivih stvari.
Poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) je svetoval muslimanom:
“Post je oklep. Torej, kdor se posti, naj se ne obnaša nespodobno in neumno. Če se nekdo prepira z njim ali ga ponižuje, naj reče: Postim se, postim se!” [Buhari in Muslim]
Prav tako se številni muslimani v Ramadanu odločijo plačati svojo obvezno letno dobrodelno pomoč (imenovano Zakat), ker dobra dela v tem mesecu prinašajo dodatne nagrade. Poleg dobrodelnih prispevkov se muslimani vključujejo v dejavnosti skupnosti, da pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoč in z revnimi delijo svoje večerne obroke (Iftar).
Medtem ko ta dobra dela v Ramadanu prinašajo dodatne nagrade, jih muslimani ne smejo omejevati le na čas Ramadana, temveč si morajo prizadevati, da izkoristijo ta ramadanski zagon za to, da takšna plemenita dejanja postanejo običajna navada, ki jo izvajajo skozi vse leto.
Kdaj se začne Ramadan?
Za razliko od gregorijanskega koledarja, ki je vezan na sonce, islamski koledar temelji na luni. Videnje nove lune označuje začetek in konec vsakega meseca. Za muslimane ima opazovanje lune v tem mesecu zelo kritičen pomen. Vendar vas to ne sme zmesti, da bi mislili, da muslimani častijo luno ali luninega boga.
Čas Ramadana, devetega meseca lunarnega koledarja, se spreminja vsako leto; običajno pride 10 dni prej vsako gregorijansko leto. Obdobje se konča s praznovanjem Eid-ul Fitr. Datumi pa se lahko v različnih koncih sveta nekoliko razlikujejo glede na lokalno opazovanje lune. To prihaja iz Božje modrosti in usmiljenja, saj bodo sčasoma vsi izkusili post v različnih sezonah, glede na njihovo lokacijo.
Zakaj se muslimani postijo?
O vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi lahko bili bogaboječi. [Plemeniti Kur’an 2:183]
Kot to velja za druga dejanja čaščenja v islamu, se muslimani postijo, ker jim je tako zapovedal Bog. Preden je bil razodet ta kur’anski verz, so se muslimani postili ob določenih dnevih, vendar ni obstajalo trajno obdobje namenjeno postenju.
Namen posta je, da muslimani dosežejo pravičnost in bogaboječnost (pojem znan kot Takva). Te lastnosti se negujejo med postenjem, ker muslimani namenoma zanikajo svoje telesne potrebe (hrana, pijača in spolna intimnost), da bi svoje notranje bitje (dušo) povzdignili na položaj bližje Bogu.
Če želite razumeti, kako to deluje, si predstavljajte človeka kot tehtnico z dvema stranema: ena stran predstavlja človeka, druga njegovo dušo. Za negovanje telesa, zaužijemo uravnoteženo prehrano in pijačo. Za negovanje naše duše, pa izvajamo duhovne aktivnosti, kot so molitev, samorefleksija in spominjanje na Boga. Na žalost se mnogi od nas pretirano posvečamo zadovoljevanju fizičnega dela, zato nam na koncu ostanejo nezdrava telesa. Da pa je stanje še slabše, nas zanemarjanje naše duhovne strani, potegne še bolj navzdol.
Lakota in žeja pa nam tudi omehčata srce in nam omogočita razumevanje revnih. Medtem ko se musliman odloči, da se vzdrži od hrane in pijače, revni vsak dan ostajajo lačni, ker si ne morejo privoščiti osnovne prehrane, ki jo mnogi jemljemo za samoumevno.
Ali gre samo za post?
Medtem ko je osrednji poudarek Ramadana na vzdrževanju od hrane, pijače in intimnih odnosov, si muslimani v tem mesecu prizadevajo tudi razviti boljši karakter. Trudijo se izogibati grehom, ko so na primer opravljanje in govorjenje za hrbtom ter gledanje in poslušanje duhovno škodljivih stvari.
Poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) je svetoval muslimanom:
“Post je oklep. Torej, kdor se posti, naj se ne obnaša nespodobno in neumno. Če se nekdo prepira z njim ali ga ponižuje, naj reče: Postim se, postim se!” [Buhari in Muslim]
Prav tako se številni muslimani v Ramadanu odločijo plačati svojo obvezno letno dobrodelno pomoč (imenovano Zakat), ker dobra dela v tem mesecu prinašajo dodatne nagrade. Poleg dobrodelnih prispevkov se muslimani vključujejo v dejavnosti skupnosti, da pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoč in z revnimi delijo svoje večerne obroke (Iftar).
Medtem ko ta dobra dela v Ramadanu prinašajo dodatne nagrade, jih muslimani ne smejo omejevati le na čas Ramadana, temveč si morajo prizadevati, da izkoristijo ta ramadanski zagon za to, da takšna plemenita dejanja postanejo običajna navada, ki jo izvajajo skozi vse leto.
