AL-BAKARAH
Krava
2:1
Elif, Lām, Mīm .
2:2
To je Knjiga, o kateri ni nobenega dvoma; vodilo bogaboječim.
2:3
Ki verujejo v nevidno, vestno vzpostavljajo molitev in dajejo (potrebnim) od tega, s čimer jih preskrbujemo.
2:4
In tistim, ki verujejo v to, kar ti je bilo razodeto in kar je bilo razodeto pred teboj in ki so prepričani o drugem svetu.
2:5
Ti so vodeni s strani svojega Gospodarja na Pravo pot in ti so deležni uspeha.
2:6
Tistim, ki ne verujejo, je vseeno, če jih svariš ali ne svariš – ne bodo verovali.
2:7
Allah je zapečatil njihova srca in njihov sluh in na njihovem vidu je koprena; in namenjene so jim ogromne muke.
2:8
Med ljudmi so ti, ki pravijo: “Verujemo v Allaha in v Zadnji dan!”- vendar niso verniki.
2:9
Poskušajo varati Allaha in vernike, vendar ne varajo drugega kot sebe, toda tega ne občutijo.
2:10
V njihovih srcih je bolezen, pa jim je Allah povečal bolezen. In namenjene so jim boleče muke zato, ker so lagali.
2:11
In ko jim je rečeno: “Ne širite zla po Zemlji,” pravijo: “Mi le izboljšujemo.”
2:12
Vendar ne, oni zares širijo zlo, a se tega ne zavedajo.
2:13
In ko jim je rečeno: “Verujte, kakor so verovali ljudje,” pravijo: “Naj verujemo, kakor so verovali nespametni?” Vendar ne, zares so sami nespametni, toda tega ne vedo.
2:14
Ko srečajo tiste, ki verujejo, pravijo “Verujemo” in ko se osamijo s svojimi zlodeji, pravijo: “Mi smo zares z vami, samo norčujemo se.”
2:15
Allah se norčuje iz njih in jih podpira pri tem, da begajo v svoji zablodi.
2:16
Ti so tisti, ki so kupili zablodo za Pot resnice, toda kupčija jim ni prinesla dobička in niso bili usmerjeni na Pravo pot.
2:17
Njihov primer je kot primer tistega, ki zaneti ogenj, in ko (ta) razsvetli okolico, jim Allah odvzame svetlobo in jih pusti v temah, da ne vidijo.
2:18
Gluhi, nemi in slepi so, ne bodo se vrnili (na Pravo pot).
2:19
Ali kot nevihta z neba, kjer so teme, gromi in bliski. S prsti si mašijo ušesa zaradi strele, v strahu pred smrtjo. Allah pa obdaja nevernike.
2:20
Blisk jim skorajda ugrabi vid. Vsakič, ko se razsvetli, gredo po osvetljenem; ko pa se stemni, zastanejo. In če bi Allah hotel, bi jim odvzel tako sluh kot vid. Allah je zares zmožen narediti karkoli.
2:21
O, ljudje, častite vašega Gospodarja, ki je ustvaril vas in tiste pred vami, da bi lahko bili bogaboječi.
2:22
Tisti, ki vam je Zemljo napravil kot ležišče in nebo kot strop; in ki spušča vodo z neba, pa stori, da z njeno pomočjo vzklijejo plodovi za vašo oskrbo. Zato zavestno ne enačite drugih z Allahom!
2:23
Če dvomite v to, kar razodevamo Našemu sužnju (Muhammedu), pa pridite s suro (poglavjem) primerljivo tej in prikličite vaše priče – razen Allaha, – če ste iskreni.
2:24
Če tega ne storite in ne boste storili, potem se varujte ognja, katerega gorivo bodo ljudje in kamenje, ognja, pripravljenega za nevernike.
2:25
In razveseli tiste, ki verujejo in delajo dobra dela, z rajskimi vrtovi, pod katerimi tečejo reke; vsakič, ko bodo preskrbljeni s kakim plodom, bodo dejali: “S tem smo že bili preskrbljeni.” – Prejemali bodo njim podobne in v njih (vrtovih) bodo imeli čiste žene in v njih bodo večno prebivali.
2:26
Allah se ne sramuje za primer navesti komarja ali česa večjega ali manjšega. Ti, ki verujejo, vedo, da je to zares Resnica od njihovega Gospodarja, tisti pa, ki ne verujejo, pravijo: “Kaj je hotel Allah s tem primerom?” S tem On mnoge vodi v zablodo, mnoge pa s tem vodi na Pravo pot. S tem (primerom) vodi v zablodo le tiste, ki so se odcepili (od vere).
2:27
Takšni, ki ovržejo dano zavezo za tem, ko so jo sklenili z Allahom, in prekinjajo, kar je Allah predpisal ohranjati, ter širijo zlo po zemlji; takšni so pravi pogubljenci.
2:28
Kako da ne verujete v Allaha? Bili ste mrtvi, pa vas je On oživel! Potem vas bo usmrtil in zopet oživel, nato se boste vrnili k Njemu!
2:29
On je tisti, ki je za vas ustvaril vse, kar je na Zemlji. Potem se je posvetil nebu ter naredil sedem izpopolnjenih nebes. On je Poznavalec vseh stvari.
2:30
Ko je tvoj Gospodar rekel angelom: “Postavil bom namestnika na Zemlji!” so dejali: “Mar boš ustvaril na njej nekoga, ki bo širil zlo po njej in prelival kri? Mi pa Te s hvaljenjem slavimo in Te veličamo.” Rekel je: “Zares vem, česar vi ne veste.”
2:31
In naučil je Adama vsa imena . Nato jih je prikazal angelom in rekel: “Povejte Mi njihova imena, če govorite resnico.”
2:32
Rekli so: “Slavljen Si; nimamo nobenega znanja, razen o tem, kar Si nas poučil. Zares si Ti Vsevedni in Najmodrejši.”
2:33
Rekel je: “O, Adam, ti jim povej njihova imena!” In ko jim je povedal njihova imena, je Allah dejal: “Mar vam nisem povedal, da edino Jaz poznam skrivnosti nebes in Zemlje in da le Jaz vem, kar vi javno ali prikrito počnete?”
2:34
In ko Smo rekli angelom: “Padite na obraz pred Adamom!” – so to storili. Iblis je to odklonil, prevzel ga je napuh in postal je nevernik.
2:35
Rekli Smo: “O, Adam, bivajta ti in tvoja žena v Raju in jejta iz njega v izobilju z užitkom, karkoli želita. Toda ne približujta se temu drevesu, da ne postaneta grešnika.”
2:36
Satan ju je zavedel in ju odstranil iz tistega, v čemer sta bila. Rekli smo: “Spustite se! Drug drugemu ste sovražniki! Na Zemlji boste imeli prebivališče in užitek le za določen čas!”
2:37
Nato je Adam od svojega Gospodarja prejel nekaj besed in On mu je odpustil. On resnično sprejema kesanje in je Najbolj usmiljen.
2:38
Rekli Smo: “Spustite se iz njega vsi! Ko boste prejeli od Mene napotke; tisti, ki jim bodo sledili, za njih ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:39
Tisti, ki pa ne bodo verovali in bodo zanikali Naše dokaze – ti bodo pripadniki Ognja, v njem bodo večno.
2:40
O, potomci Izraelovi! Spomnite se blagoslovov, ki Sem vam jih podaril, in izpolnite obljubo, ki ste Mi jo dali, in tudi Jaz bom izpolnil z vami sklenjeno zavezo. Samo Mene se bojte!
2:41
Verujte v tisto, kar Sem razodel, potrjujoč resničnost tistega, kar že imate, in ne bodite prvi, ki ne verujete vanj. Ne dajajte Mojih ajetov za majhno vrednost in pazite se (le) Mene.
2:42
Ne prekrivajte resnice z neresnico in zavestno ne tajite resnice.
2:43
In vzpostavljajte molitve in dajajte zakat in klanjajte se s tistimi, ki se klanjajo.
2:44
Mar zapovedujete ljudem, naj bodo krepostni, nase pa pozabljate, medtem ko berete Knjigo!? Ali ne dojemate!?
2:45
Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo; to je resnično težko, razen za spokojno ponižne.
2:46
Tistim, ki so prepričani, da bodo srečali svojega Gospodarja in da se bodo vrnili k Njemu.
2:47
O potomci Izraelovi, spomnite se blagoslovov, s katerimi sem vas obdaril in vas odlikoval pred drugimi narodi.
2:48
In pazite se Dneva, ko ne bo mogla nobena oseba prenašati ničesar namesto druge, zagovorništvo od nje ne bo sprejeto, prav tako ne odkup in nihče ji ne bo pomagal.
2:49
In ko smo vas rešili pred faraonovimi ljudmi, ki so vas hudo mučili; dečke vaše so klali in deklice puščali pri življenju. To je bila velika preizkušnja od vašega Gospodarja.
2:50
In ko smo zaradi vas morje razdvojili, vas rešili in vpričo vas utopili faraonove ljudi.
2:51
In ko Smo se dogovorili z Mojzesom za štirideset noči, ste si potem za malika vzeli tele. S tem ste storili zločin.
2:52
Nato Smo vam odpustili, da bi lahko bili hvaležni.
2:53
In ko smo dali Mojzesu Knjigo in tisto, kar ločuje resnico od neresnice, da bi lahko bili usmerjeni na Pravo pot.
2:54
In ko je Mojzes rekel svojemu narodu: “O, ljudje moji, ko ste sprejeli tele, ste sami sebi storili krivico; zato se svojemu Stvarniku pokesajte in ubijte sami sebe. To bo za vas bolje pri vašem Stvarniku.” In odpustil vam je. On sprejema kesanje in On je Najbolj usmiljen.
2:55
In ko ste rekli: “O, Mojzes, ne bomo ti verjeli, dokler ne vidimo Allaha,” pa vas je zadel grom, medtem ko ste gledali.
2:56
Nato Smo vas oživili po vaši smrti, da bi lahko bili hvaležni.
2:57
In zasenčili Smo vas z oblaki in vam spustili mano in prepelice.” Jejte dobre stvari, s katerimi smo vas oskrbeli.” Niso Nam storili krivice – temveč so jo storili sami sebi.
2:58
In ko smo rekli: “Vstopite v to mesto in jejte od tam, karkoli in kolikor želite, v izobilju ter z užitkom. Sklonjenih glav stopite skozi vrata in recite: ‘Odpusti!’ In odpustili vam bomo grehe, dobrodelnikom pa bomo dali še več.”
2:59
Potem so tisti, ki so storili krivico, zamenjali rečeno besedo z drugo, ki jim ni bila povedana, pa smo nadnje z neba spustili mučno kazen zato, ker so grešili.
2:60
Ko je Mojzes prosil vode za svoj narod, smo rekli: “Udari s svojo palico po kamnu! “Iz njega je privrelo dvanajst izvirov. Vsako ljudstvo je poznalo svoje mesto pitja. “Jejte in pijte od Allahove oskrbe in ne razširjajte zla po zemlji s širjenjem pokvarjenosti!”
2:61
In ko ste rekli: “O, Mojzes, ne bomo potrpeli samo z eno vrsto hrane, pa prosi svojega Gospodarja, da nam dá od tega, kar iz zemlje kali: njene metuljnice, njene kumarice, njen fum , njeno lečo in njeno čebulo.” Dejal je: “Mar hočete zamenjati tisto dobro s tistim slabšim? Spustite se do pokrajine in imeli boste, kar ste zahtevali.” Zadela sta jih ponižanje in beda, Allahovo jezo so si nakopali. To je bilo zato, ker so oporekali Allahovim ajetom in nepravično ubijali glasnike vere. To je bilo zato, ker se niso pokoravali, in zato, ker so napadali.
2:62
Tisti, ki so verovali, in judje in kristjani in Sabejci. Tisti, ki bodo v Allaha in Zadnji dan verovali in dobra dela opravljali, takšni bodo imeli svojo nagrado pri svojem Gospodarju, zanje ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:63
In ko smo od vas vzeli zaobljubo in dvignili goro nad vami. Strogo se držite tistega , kar smo vam dali, in spominjajte se tega kar je v njej, da bi bili bogaboječi.
2:64
Po vsem tem ste se obrnili proč in če ne bi bilo Allahove dobrote in milosti do vas, bi bili poraženci.
2:65
Vedeli ste že za tiste, ki so prestopili dovoljene meje v soboto, pa smo jim rekli: bodite prezirane opice.
2:66
Dali smo jih za primer tistim pred in tistim za njimi ter v poduk bogaboječim.
2:67
Ko je Mojzes dejal svojemu narodu: “Allah vam ukazuje, da zakoljete kravo,” so rekli: “Se norčuješ iz nas?” Dejal je: “Zatekam se k Allahu, da ne bi bil nevednež.”
2:68
Rekli so: “Prosi svojega Gospodarja, naj nam pojasni, kakšna je.” Dejal je: “On pravi: “Je krava, ki ni ne stara, ne mlada, temveč srednje starosti.” Pa storite, kar vam je ukazano.
2:69
Rekli so: “Prosi svojega Gospodarja, naj nam pojasni, kakšna je njena barva.” Dejal je: “On pravi: “Je rumena krava, čiste barve – všečna opazovalcem.”
2:70
Rekli so: “Prosi svojega Gospodarja, naj nam pojasni, kakšna je. Saj se nam krave zdijo podobne. Zares, če bo Allah hotel, bomo vódeni na Pravo pot.”
2:71
Dajal je: “On pravi: “Je krava, ki ni urjena za oranje zemlje niti za namakanje oranice – brez napake, brez lis na njej.” Rekli so: “Šele sedaj si prišel z resnico.” Zaklali so jo; toda komaj so to storili.
2:72
In ko ste ubili človeka, ste se nato o tem sporekli – toda Allah bo razkril, to kar ste tajili.
2:73
Pa smo rekli: “Udarite ga z njenim delom!” Tako Allah oživlja mrtve, in vam kaže svoja znamenja, da bi lahko dojeli.
2:74
Vaša srca so zatem otrdela, postala so kot kamenje ali celo trša. Zacelo med kamni so takšni, iz katerih privrejo reke in takšni, ki se razpočijo in iz njih priteče voda, in takšni, ki padajo zaradi strahospoštovanja pred Allahom. Allah ni nepozoren o tem kar počnete.
2:75
Mar hrepenite (o, verniki), da bi vam verovali, čeprav je bila med njimi neka skupina? Slišijo Allahove besede, jih nato popačijo, po tem, ko so jih že dojeli. Čeprav to vedo.
2:76
In ko srečajo tiste, ki verujejo, pravijo: “Verujemo.” Ko pa se osamijo drug z drugim pravijo: “Jim govorite o tem, kar vam je Allah dal vedeti, da bi to uporabili kot dokaz proti vam pred vašim Gospodarjem? Mar ne dojemate?”
2:77
Kaj ne vedo, da Allah ve, kar tajijo in kar javno počnejo?
2:78
Nekateri med njimi so nepismeni, ne poznajo Knjige, razen v željah, in le ugibajo.
2:79
Gorje tistim, ki pišejo Knjigo z lastnimi rokami in nato rečejo: “To je od Allaha,” da bi jo za majhno vrednost prodali. Gorje jim, za kar so njihove roke napisale, in gorje jim, za kar so zaslužili.
2:80
Rekli so: “Nikoli se nas ne bo dotaknil Ogenj, razen za nekaj dni.” Reci: “Mar ste od Allaha prejeli obljubo, pa je Allah noče prelomiti? Ali pa govorite o Allahu nekaj, česar ne veste?”
2:81
Zares! Tisti, ki so si prislužili zlo in so obdani s svojimi grehi – takšni spadajo v Ogenj; v njem bodo večno.
2:82
Tisti, ki so verovali in opravljali dobra dela – takšni pa spadajo v Raj; v njem bodo večno.
2:83
In ko smo vzeli zaobljubo od potomcev Izraela: “Ne častite nikogar razen Allaha; s starši ravnajte na najlepši način ter s sorodniki, sirotami in revnimi. Lepo govorite z ljudmi, vestno opravljajte molitev in dajajte zakat.” Nato ste se obrnili proč, razen peščice, in bili ste odklonilni.
2:84
In ko smo vzeli vašo zaobljubo: “Ne prelivajte krvi med seboj in ne izganjajte drug drugega iz svojih domov!” Bili ste navzoči, ko ste to potrdili.
2:85
Nato ste prav vi tisti, ki ubijate drug drugega, izganjate del vašega ljudstva z njihovih domov ter podpirate druge proti njim v grehu in napadanju. In ko pridejo k vam kot ujetniki, jih odkupite, čeprav vam jih je bilo prepovedano poditi. Ali verujete v en del Knjige, v drugega pa ne? In kakšna naj bo kazen za tiste izmed vas, ki to počnejo, razen sramote v svetnem življenju ter da boste na Dan vstajenja vrnjeni k hujšim mukam? Allah ni nepozoren glede tega, kar počnete.
2:86
To so tisti, ki so tuzemsko življenje kupili z onostranstvom. Zato njihove muke ne bodo ublažene in ne bodo deležni podpore.
2:87
Mojzesu smo dali Knjigo (Toro) in za njim poslali poslance. In Jezusu, Marijinemu sinu, smo dali jasna znamenja in ga podprli s Svetim Duhom (angelom Gabrijelom). Kajne, da ste vsakič, ko je k vam prišel poslanec z nečim, kar vam ni godilo, postali ošabni, del poslancev ste zanikali in jih del umorili?
2:88
In rekli so: “Naša srca so zapečatena.” V resnici jih je Allah preklel zaradi njihove nevere in malo je to, kar verjamejo.
2:89
In ko je k njim prišla Knjiga od Allaha, potrjujoč resničnost tistega, kar so že imeli – čeprav so pred tem iskali pomoč proti tistim, ki ne verujejo. Ko pa je k njim prišlo to, kar so poznali, so to zanikali. Zato naj bo Allahovo prekletstvo nad neverniki.
2:90
Kako pomilovanja vredno je to, za kar so se prodali – da zaradi njihove nepravičnosti ne verujejo v to, kar je Allah razodel, ker Allah daje iz Svoje dobrote komur hoče med svojimi služabniki. Tako so zaslužili dodaten srd za srdom. Neverniki pa bodo deležni ponižujočih muk.
2:91
In ko jim je rečeno: “Verujte v to, kar je razodel Allah,” pravijo: “Verujemo le v to, kar je bilo razodeto za nas.” In niso verovali v to , kar je prišlo za tem, čeprav je to resnica, ki potrjuje resničnost tistega, kar že imajo. Reci: “Zakaj ste pred tem morili Allahove poslance, če ste zares verniki?”
2:92
Mojzes vam je že prinesel jasne dokaze. Zatem ste si (za malika) vzeli tele in s tem storili zločin.
2:93
In ko Smo vzeli vašo zaobljubo in dvignili nad vami goro: “Čvrsto vzemite to kar Smo vam dali, in poslušajte!” Rekli so: “Slišali smo in se ne pokoravamo.” Njihova srca so bila zaradi nevere opita s teletom. Reci: “Kako pomilovanja vredno je to, kar vam narekuje vaše verovanje, če ste zares verniki.”
2:94
Reci: “Če poslednje prebivališče pri Allahu pripada izključno le vam in ne drugim ljudem, potem si zaželite smrt, če govorite resnico.”
2:95
Toda po tem ne bodo prav nikoli hrepeneli, zaradi tega, kar so njihove roke že storile. Allah ve o zločincih vse.
2:96
In ugotovil boš, da med vsem človeštvom najbolj hlepijo po življenju, celo bolj kot malikovalci. Nekateri med njimi si želijo, da bi živeli tisoč let, vendar jih to niti malo ne bi oddaljilo od muk, čeprav bi živeli. In Allah ima neomejen vpogled v tisto, kar počnejo.
2:97
Reci: “Kdor je sovražnik Gabrijelu, ki je (t.j. Kur’an) vnašal z Allahovim dovoljenjem v tvoje srce, potrjujoč resničnost tistega, kar je bilo pred tem, in kot vodilo ter blago vest vernikom.”
2:98
Kdor je sovražnik Allahu, Njegovim angelom, Njegovim poslancem, Gabrijelu in Mihaelu. Torej, Allah je sovražnik nevernikom.
2:99
In zagotovo Smo ti razodeli jasne ajete. Ne zanika jih nihče, razen tistih, ki so se odcepili (od vere).
2:100
Mar vsakič, ko so dali neko zaobljubo, jo je del njih zavrgel? Toda večina jih ne veruje.
2:101
In ko je prišel k njim Poslanec s strani Allaha, potrjujoč resničnost tistega, kar že imajo, je skupina onih, ki jim je dana Knjiga, vrgla Allahovo Knjigo za hrbte, kot da ne vedo.
2:102
Sledili so temu, kar so hudiči citirali v Salomonovi vladavini, vendar Salomon ni postal nevernik, temveč so hudiči postali neverniki. Poučujejo ljudi o magiji in o tistem, kar je bilo spuščeno angeloma v Babilonu, Harutu in Marutu. Nista učila nikogar, preden mu ne bi rekla: “Midva sva skušnjava, pa ne postani nevernik.” In učijo se od njiju tisto, s čimer ločijo moža od žene, vendar ne morejo nikomur škodovati brez Allahovega dovoljenja. Učijo se, kar bi jim škodilo, ne pa koristilo. In vedeli so, da kdorkoli to kupi, v onstranstvu ne bo imel deleža dobrega. Bedno je tisto, za kar so se prodali, ko bi le vedeli.
2:103
Ko bi verovali in bili bogaboječi, bi bila Allahova nagrada zanje boljša. Ko bi le vedeli!
2:104
O, verniki! Ne govorite: “ Ra’ina !”, temveč recite: “Prisluhni nam!” in poslušajte! Nevernikom pa so namenjene boleče muke.
2:105
Niti neverniki od pripadnikov Knjige niti mnogobožci ne bi želeli, da bi se k vam spuščalo kakršno koli dobro od vašega Gospodarja. Allah posebej nakloni Svojo milost, komur On hoče, Allahu pa pripada neskončno obilje.
2:106
Nobenega ajeta ne ukinemo ali storimo, da se ga pozabi, da ga ne bi nadomestili z boljšim ali podobnim. Mar ne veš, da je Allah zmožen storiti karkoli?
2:107
Mar ne veš, da Allahu pripada oblast nebes in zemlje in da razen Allaha nimate nobenega zaščitnika ali podpornika?
2:108
Mar hočete spraševati Poslanca, kot so nekoč spraševali Mojzesa? Kdor verovanje zamenja za nevero, je zašel s Prave poti!
2:109
Mnogo pripadnikov Knjige bi vas želelo vrniti med nevernike, zatem ko ste že postali verniki, iz njihove osebne zavisti, potem ko jim je resnica že postala jasna. Odpustite in ne ozirajte se na to, dokler Allah ne izpelje svoje odločitve. Allah je zmožen storiti karkoli!
2:110
Vzpostavljajte molitev in dajajte zakat in vsa dobra dela, ki jih boste zase storili, boste našli pri Allahu. Resnično, Allah ima neomejen vpogled v to, kar počnete.
2:111
Rekli so: “V Raj bodo prišli le judje in kristjani.” To so njihove želje. Reci: “Predložite dokaz, če iskreno govorite!”
2:112
Res je, da tistemu, ki se preda Allahu in je pri tem dobrodelnik, pripada nagrada pri njegovem Gospodarju. Za takšne ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:113
Judje pravijo: “Kristjani niso na ničemer!” in Kristjani pravijo: “Judje niso na ničemer!” – medtem ko berejo Knjigo. Podobno kot oni so govorili nevedneži. Allah bo na Dan vstajenja razsodil o tistem, v čemer so se razhajali.
2:114
Ali je kdo večji zločinec od tistega, ki prepove, da se v Allahovih mesdžidih omenja Allahovo ime, in ki dela na tem, da se zrušijo? Za takšne ni, da bi vstopili vanje, razen v strahu. Na tem svetu bodo deležni ponižanja, na onem pa težkih muk.
2:115
Allahu pripadata vzhod ter zahod in kamorkoli se obrnete, je Allahov obraz. Allah je Vseobsežen in Vseveden.
2:116
Rekli so: “Allah si je vzel otroka.” Vzvišen je On (nad tem)! Zacelo, vse kar je v nebesih in na Zemlji, je Njegovo. Vse se Njemu pokorava.
2:117
On je Stvarnik nebes in Zemlje in ko se za nekaj odloči, samo reče: “Bodi!” in to nastane.
2:118
Nevedneži so rekli: “Ko bi Allah govoril z nami ali ko bi do nas prišel ajet?” Podobno so govorili tisti pred njimi, njih srca so si podobna. Mi pa smo razložili ajete narodu, ki čvrsto verjame.
2:119
Poslali smo te z Resnico, kot prinašalca radostnih novic in svarilca. Ne boš pa vprašan glede pripadnikov Ognja.
2:120
Ne judje ne kristjani ne bodo zadovoljni s teboj, dokler ne slediš njihovi veri. Reci: “Allahovo vodenje na Pravo pot je (edino) Pravo vodenje.” In če bi sledil njihovim muham zatem, ko si že prejel znanje, ne bi imel pred Allahom nobenega zaščitnika niti podpornika.
2:121
Tisti, katerim smo dali Knjigo in ji sledijo tako, kot ji je treba slediti, so tisti, ki v njo verujejo. In ti, ki vanjo ne bodo verovali, so pravi poraženci.
2:122
O, potomci Izraelovi, spomnite se blagoslovov, s katerimi sem vas obdaril in vas odlikoval pred drugimi narodi.
2:123
In pazite se Dneva, ko ne bo mogla nobena oseba prenašati ničesar namesto druge, odkup od nje ne bo sprejet, zagovorništvo ji ne bo koristilo in nihče je ne bo podpiral.
2:124
Ko je Allah z nekaj besedami preizkusil Abrahama in je on vse popolnoma opravil, je dejal: “Postavil te bom za vodjo ljudem.” Rekel je (Abraham): “Kaj pa nekateri od mojih potomcev?” Dejal je (Allah): “Krivičneži ne bodo deležni Moje zaveze.”
2:125
In namenili smo to Hišo za mesto vračanja, zatočišče ter varen prostor ljudem. Vzemite si mesto, na katerem je stal Abraham, za mesto molitve! In Abrahamu in Izmaelu smo zaupali, da očistita mojo Hišo za tiste, ki bodo okrog nje krožili, tam bivali, se klanjali in z obrazom na tla padali (v molitvi).
2:126
In ko je Abraham dejal: “Gospodar moj, naredi to mesto varno, oskrbi njegove prebivalce s plodovi, tiste, ki verujejo v Allaha in v Zadnji dan.” Dejal je (Allah): “In kdor ne bo veroval, mu bom dal kratek čas uživati, nato ga bom pahnil v ognjeno mučenje in grozen je tak konec.”
2:127
In ko sta Abraham in Izmael vzdignila temelje Hiše, (rekoč): “Gospodar naš, sprejmi od naju. Ti si zares Tisti, ki vse sliši, in Vsevedni.
2:128
Gospodar naš, stori, da Ti bova predana ter da bo med najinimi potomci Tebi predan narod. Pokaži nam naše obrede in nam odpusti, saj Ti resnično sprejemaš kesanje in si Najbolj usmiljen.
2:129
Gospodar naš, pošlji jim poslanca, enega od njih, da jim bo citiral Tvoje ajete, jih poučil o Knjigi in modrosti ter jih očistil. Ti si resnično Najveličastnejši in Najmodrejši.”
2:130
Abrahamovo vero zavrača le tisti, ki sam sebe zaničuje! Posebej smo ga (Abrahama) že izbrali na tem svetu in tudi v onostranstvu bo med krepostnimi.
2:131
Ko mu je njegov Gospodar dejal: “Predan bodi,” je rekel: “Predam se Gospodarju svetov.”
2:132
In to je Abraham priporočil svojim sinovom, prav tako Jakob, (rekoč), “O sinovi moji, Allah vam je posebej izbral to vero, zato ne umrite, razen kot muslimani (predani).”
2:133
Ali ste bili priče, ko je smrt prišla k Jakobu, ko je dejal svojim sinovom, “Koga boste častili, ko me ne bo?” Rekli so: “Častili bomo tvojega Boga in Boga tvojih prednikov – Abrahama, Izmaela in Izaka – enega Boga in mi smo Mu predani (smo muslimani).”
2:134
To je bil narod, ki je že preminil. Pripada mu, kar je zaslužil, vam pa tisto, kar ste zaslužili, in ne boste vprašani o tem, kar so počeli.
2:135
Rekli so: “Bodite judje ali kristjani, da bi bili vodeni (na Pravo pot).” Povej: “Raje smo na veri Abrahama, ki se je držal prave resnice in ni bil izmed malikovalcev.”
2:136
Recite: “Verujemo v Allaha in v to, kar je bilo razodeto nam in kar je bilo razodeto Abrahamu, Izmaelu, Izaku, Jakobu in asbat in kar je bilo dano Mojzesu, Jezusu in kar je bilo dano glasnikom (vere) od njihovega Gospodarja. Med njimi ne delamo razlik in mi smo Mu predani (smo muslimani).”
2:137
Če bodo verovali v to, v kar ste verovali vi, bodo vodeni (na Pravo pot), če pa se obrnejo stran, bodo le v razkolništvu. Allah te bo zaščitil pred njimi in On je tisti, ki vse sliši in je Vseveden.
2:138
Vera je Allahova. In kdo naj bi imel boljšo vero od Allahove? In mi smo Njegovi častilci.
2:139
Reci: “Se prerekate z nami o Allahu, Ki je naš Gospodar in vaš Gospodar? Nam pripadajo naša dejanja in vam vaša dejanja. In mi smo Mu iskreno predani.”
2:140
Mar pravite, da so bili Abraham, Izmael, Izak, Jakob in asbat judje ali kristjani? Reci: “Imate več znanja vi ali Allah?” In kdo je hujši zločinec od tistega, ki prekrije dokaz, ki ga ima od Allaha? In Allah ni nepozoren glede tega, kar počnete.
2:141
To je bil narod, ki je že preminil. Pripada mu, kar je zaslužil, vam pa tisto, kar ste vi zaslužili, in ne boste vprašani o tem, kar so počeli.
2:142
Nespametni med ljudmi bodo rekli: “Kaj jih je odvrnilo od njihove Kible , proti kateri so bili usmerjeni?” Reci: “Allahu pripadata vzhod in zahod. On vodi tistega, kogar On hoče, na Pravo pot.”
2:143
In tako smo naredili, da ste narod sredine, da bi bili priče ljudem in da bi bil Poslanec priča vam. In nismo dali Kible, proti kateri si bil usmerjen, razen da bi vedeli, kdo sledi Poslancu in kdo bo obrnil pete. To je bilo težko, razen za tiste, ki jih je Allah vodil na Pravo pot. Allah ne bo dovolil, da propade vaše verovanje. Allah je resnično Blagohoten in Usmiljen do ljudi.
2:144
Vidimo, kako obračaš obraz proti nebu. Zagotovo te bomo usmerili proti smeri, s katero boš zadovoljen. Usmeri torej obraz proti El-Mesdžidul-Haramu ! In kjerkoli boste, se z obrazi usmerite proti njemu! Tisti, ki jim je dana Knjiga, že vedo, da je to resnica njihovega Gospodarja in Allah ni nepozoren glede tega, kar počnejo!
2:145
Tudi če bi tistim, ki jim je dana Knjiga, prinesel katerikoli ajet, ne bi sledili tvoji usmeritvi, niti ti ne bi sledil njihovi in nihče od njih ne bi sledil usmeritvi drugega. In če bi sledil njihovim muham za tem, ko si že prejel znanje, bi zagotovo bil eden izmed zločincev.
2:146
Tisti, ki smo jim dali Knjigo, ga poznajo (Muhammeda), kakor poznajo svoje sinove, vendar del njih krije resnico, ne glede na to, da jo pozna.
2:147
Resnica je od tvojega Gospodarja, zato ne bodi eden od dvomljivcev!
2:148
Vsak ima svojo usmeritev, proti kateri se obrne, zatorej hitite z dobrimi deli! Kjerkoli boste, Allah vas bo vse privedel. Resnično, Allah je zmožen storiti karkoli.
2:149
Kamorkoli se nameniš, se z obrazom obrni proti El-Mesdžidul-Haramu. To je zagotovo Resnica tvojega Gospodarja in Allah ni nepozoren glede tega, kar počnete!
2:150
Kamorkoli se nameniš, se obrni z obrazom proti El-Mesdžidul-Haramu in kjerkoli boste, se z obrazi obrnite proti njemu, da vam ljudje ne bi očitali razen zločincev med njimi. Njih pa se ne bojte, ampak se bojte Mene, tako vam izpopolnim Svoj blagor in le tako ste lahko usmerjeni na Pravo pot.
2:151
Kot smo vam poslali poslanca izmed vas, da vam citira Naše ajete, vas očiščuje, vas poučuje o Knjigi ter modrosti in vas poučuje o vsem, česar niste vedeli.
2:152
Spomnite se Me, spomnil se bom vas in zahvaljujte se mi in ne bodite neverniki.
2:153
O, vi, ki verujete! Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo! Zares je Allah s potrpežljivimi.
2:154
In ne recite za tiste, ki so ubiti na Allahovi poti, da so mrtvi. Celo živi so, vendar tega ne čutite.
2:155
Skušali vas bomo z nekaj strahu, lakote, izgube imetja, življenj in pridelkov. Ti pa sporoči blago vest potrpežljivim,
2:156
tistim, ki, ko jih doleti kakšna nesreča, rečejo: “Mi pripadamo Allahu in k Njemu se bomo vrnili.”
2:157
Takim pripadata blagoslov in milost njihovega Gospodarja in takšni so na pravi poti.
2:158
Safa in Merva sta dve (šeairillah) . Za tistega, ki opravlja Hadž ali Umro , ni nič narobe, če hodi med njima. Kdor prostovoljno opravi kakšno dobro delo – Allah je Hvaležen in Vseveden!
2:159
Tiste, ki prikrivajo, kar smo objavili od jasnih dokazov in usmeritve na Pravo pot, za tem, ko smo jih v Knjigi oznanili ljudem, preklinja Allah in preklinjajo jih tudi tisti, ki preklinjajo;
2:160
… samo ne tistih, ki so se pokesali, popravili in oznanili. Sprejel bom njihovo kesanje, saj Sem Jaz Tisti, ki sprejema kesanje in Sem Najbolj usmiljen.
2:161
Tisti, ki niso verovali in so umrli kot neverniki – takim pripada Allahovo prekletstvo in prekletstvo angelov ter vseh ljudi…
2:162
…v njem (prekletstvu) bodo večno, muke jim ne bodo olajšane niti ustavljene.
2:163
Vaš Bog je samo en Bog. Ni drugega boga razen Njega, Najbolj milostnega, Najbolj usmiljenega.
2:164
V stvarstvu nebes in Zemlje, menjavi noči in dneva, ladjah, ki plujejo po morju s stvarmi, ki koristijo ljudem, vode, ki jo Allah spušča iz neba, s katero oživi zemljo po njenem mrtvilu in po njej (Zemlji) razprši premikajoča se bitja, v usmerjanju vetrov in oblakov podrejenih med nebom in Zemljo, so dokazi za ljudi, ki dojemajo.
2:165
In med ljudmi so nekateri, ki sprejmejo druge in ne Allaha, kot Njemu enake, ljubijo jih tako, kot bi morali Allaha, vendar imajo tisti, ki verujejo, močnejšo ljubezen do Allaha. Ko bi le videli zločinci takrat, ko bodo doživeli mučenje, kako vsa moč pripada Allahu in da je Allahovo mučenje težko…
2:166
…ko se bodo tisti, katerim se je sledilo odrekli tistih, ki so jim sledili, ter ko bodo videli mučenje, bodo njihove vezi prekinjene.
2:167
In tisti, ki so sledili, bodo rekli: “Ko bi le imeli možnost ponoviti (življenje na Zemlji), da bi se jim odrekli, kot so se oni odrekli nas.” Allah jim bo pokazal njihova dela, ki so za njih žalostna. In ne bodo izstopili iz Ognja.
2:168
O, ljudje! Jejte od tistega, kar je na Zemlji dovoljeno in okusno in ne sledite Satanovim stopinjam. On je zares vaš pravi sovražnik.
2:169
On vam le ukazuje, da delate zlo in počnete razvrat ter da govorite o Allahu, česar ne veste.
2:170
In ko jim je rečeno: “Sledite tistemu, kar je Allah objavil!”, odgovorijo: “Sledili bomo tistemu, pri čemer smo našli naše prednike.” Mar tudi, če njihovi predniki niso ničesar dojemali niti sprejemali vodenja na Pravo pot?!
2:171
Primer tistih, ki ne verujejo, je kot primer tistega, ki vpije nekaj, česar ne sliši drugače kot krik in vik – gluhi, nemi in slepi so, zato ne dojemajo.
2:172
O vi, ki verujete, jejte okusne stvari, s katerimi smo vas oskrbeli, in bodite hvaležni Allahu, če resnično častite Njega.
2:173
On vam je prepovedal le mrhovino, kri, svinjino in to, kar je posvečeno nekomu drugemu kot Allahu. Toda, kdor je prisiljen (pojesti) ne da bi se namenoma prekršil in samo toliko, kot je nujno, potem ga ne bremeni greh. Kajti Allah je Tisti, ki odpušča, in je Usmiljen.
2:174
Tisti, ki prekrivajo, kar je Allah razodel iz Knjige, in jo za majhno vrednost prodajajo, polnijo svoje želodce le z ognjem. Allah ne bo govoril z njimi na Dan Vstajenja, ne bo jih povzdignil in namenjene so jim boleče muke.
2:175
To so tisti, ki so kupili zablodo z usmeritvijo (na Pravo pot) in muke z odpuščanjem. Kako potrpežljivi so samo v prizadevanju, da prispejo v ogenj!
2:176
To je zato, ker je Allah razodel Knjigo z resnico. In tisti, ki so se razhajali glede Knjige, so v globokem razkolništvu.
2:177
Ni birr , da obračate svoje obraze proti vzhodu ali zahodu, temveč je birr tisti, ki veruje v Allaha, Zadnji dan, angele, Knjigo in glasnike vere in ki od svojega imetja – čeprav mu je pri srcu, daje sorodnikom, sirotam, pomoči potrebnim, popotnikom, prosjakom, za osvoboditev sužnjev in vestno opravlja molitev, daje zakat, izpolni obljubo, ko jo sklene, ima potrpljenje v času revščine in stiske ter v času bojevanja. To so tisti, ki so iskreni in bogaboječi.
2:178
O vi, ki verujete! Za umorjene vam je predpisano kazensko povračilo – svoboden za svobodnega, suženj za sužnja in ženska za žensko. Toda, če mu njegov brat nekaj odpusti, naj to nasledi z nečim spodobnim in naj mu na lep način nekaj da. To je olajšanje od vašega Gospodarja in milost. Toda, kdorkoli potem še napade, bo deležen bolečih muk.
2:179
In v povračilu (za umor) boste imeli življenja, o vi, z razumom obdarjeni, da bi lahko bili bogaboječi.
2:180
Predpisano vam je, da naj tisti, ki se mu bliža smrt in zapušča dobro imetje, spodobno naredi oporoko za starše in bližnje sorodnike. To je pravica bogaboječih.
2:181
In kdorkoli jo (oporoko) spremeni za tem, ko jo je že slišal – greh je le s tistimi, ki jo spreminjajo. Zares, Allah sliši vse in je Vseveden.
2:182
In kdor se boji, da zapustnik stori krivico ali greh in popravi to, kar je med njimi, zanj ni greha. Resnično Allah odpušča in je Usmiljen.
2:183
O vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi lahko bili bogaboječi
2:184
… določeno število dni. Če je kdorkoli med vami bolan ali na potovanju, (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. In za tiste, ki jim je težko (postiti se), je odkupnina nahraniti revno osebo. In kdorkoli prostovoljno več dá, je to zanj boljše. Toda če se postite, je za vas bolje, ko bi le vedeli.
2:185
Mesec ramadan je tisti, v katerem se je razodeval Kur’an – vodilo ljudem in jasni dokazi usmeritve ter Furkan . Zato kdorkoli doživi ta mesec, naj se posti. In kdor je bolan ali na potovanju (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. Allah želi, da vam olajša, ne da vam otežuje, ter da dopolnite število dni in da veličate Allaha zato, ker vas je vodil (na Pravo pot) in da bi lahko bili hvaležni.
2:186
In ko te Moji sužnji vprašajo o Meni, Jaz sem resnično blizu, nemudoma se odzovem prošnji prosilca, ko Me zaprosi. Zato naj se odzovejo Meni in naj verujejo v Mene, da bi tako lahko bili vodeni na Pravo pot.
2:187
Dovoljeno vam je imeti odnos z vašimi ženami v noči pred postom. One so za vas pomiritev (prekrivalo) in vi ste zanje pomiritev (prekrivalo). Allah ve, da ste slepili sami sebe, vendar vam je oprostil in odpustil. Sedaj (v noči pred postom) lahko imate odnose z njimi in sledite tistemu, kar vam je Allah predpisal. In jejte in pijte, dokler ne boste razlikovali bele niti od črne niti zore, nato dopolnite post do noči. In ne imejte odnosov z njimi, dokler ste v mesdžidih, z namenom čaščenja. To so Allahove omejitve, zato se jim ne približujte. Tako Allah pojasnjuje Svoje ajete ljudem, da bi lahko bili bogaboječi.
2:188
Ne jejte imetja drug drugega po krivici in ne dajajte tega razsoditi sodnikom, da bi tako po krivici jedli del premoženja ljudi, medtem ko vi to veste.
2:189
Sprašujejo te o mladih lunah. Reci: “To so časovne mere ljudem in za hadž.” In ni birr, da vstopate v hiše z zadnje strani, temveč je birr tisti, ki je bogaboječ, in vstopajte v hiše skozi vrata ter se bojte Allaha, da bi lahko bili uspešni.
2:190
In na Allahovi poti se bojujte s tistimi, ki se bojujejo proti vam, toda ne napadajte prvi! Ker Allah ne mara tistih, ki napadejo prvi.
2:191
In ubijte jih, kjerkoli jih najdete in preženite jih, od koder so oni pregnali vas. Saj je Fitna hujša od ubijanja. In ne bojujte se z njimi pri El-Mesdžidul-Haramu, dokler se oni ne bodo bojevali z vami pri njem in če se bodo bojevali z vami, jih ubijte. Takšna je kazen za nevernike.
2:192
In če prenehajo, Allah je zares tisti, ki oprošča in je Usmiljen.
2:193
Bojujte se z njimi, da ne bo fitne ter da bo vera pripadala Allahu. Toda če prenehajo, naj ne bo napada, razen na zločince.
2:194
Sveti mesec za sveti mesec in za vsako kršitev svetega je povračilo v isti meri. In če vas kdo napade, ga napadite kot je on napadel vas. In bojte se Allaha in vedite, da je Allah zares z bogaboječimi.
2:195
Dajajte (od svojega imetja) na Allahovi poti in ne mečite se z lastnimi rokami v pogubo. In delajte dobro; Allah resnično ljubi dobrodelnike.
2:196
In dopolnite hadž in umro za Allaha. Toda, če bi bili zadržani, potem (darujte) kar zmorete od žrtvenih živali. In ne brijte si glav, dokler ne prispe žrtvena žival do svojega mesta. In kdorkoli izmed vas je bolan ali ima poškodbo na glavi, naj se odkupi s postom ali miloščino ali žrtvovanjem. In ko ste zopet varni; tisti, ki opravi umro in jo nasledi s hadžem, naj daruje, kar zmore od žrtvenih živali. In tisti, ki je ne najde, naj se posti tri dni med hadžem in sedem, ko se vrne. To je polnih deset. To je za tiste, čigar družine niso prebivalci El-Mesdžidul-Harama. In bojte se Allaha in vedite, da Allah zares ostro kaznuje.
2:197
Hadž je v znanih mesecih. Tisti, ki se v njih obveže (opraviti) hadž, zanj med hadžem ni spolnih odnosov, razvrata in prepiranja. In karkoli dobrega opravite – Allah to ve. In s seboj vzemite oskrbo, toda resnično, najboljša oskrba je bogaboječnost. In bojte se Me, o, vi z razumom obdarjeni.
2:198
Nič ni narobe, če iščete še kaj dobrega od vašega Gospodarja. Toda, ko odrinete od Arefata , se spomnite Allaha pri El-Meš’arul-Haramu . In spomnite se Nanj, tako kot vas je usmeril (na Pravo pot), ne glede na to, da ste pred tem bili med tistimi, ki so v zablodi.
2:199
Nato odidite, od koder odhajajo ljudje in prosite Allaha odpuščanja. Resnično Allah oprošča in je Usmiljen.
2:200
In ko opravite svoje obrede, se spomnite Allaha, kot se spominjate svojih očetov ali še močneje. In med ljudmi so nekateri, ki pravijo: “Gospodar naš, daj nam na tem svetu!” In v onostranstvu nimajo nobenega deleža.
2:201
In med njimi so nekateri, ki pravijo: “Gospodar naš, daj nam dobro na tem svetu in na onem svetu in obvaruj nas pred mukami v ognju.”
2:202
Takšni bodo imeli delež od tistega, kar so si prislužili, in Allah hitro poravna račune.
2:203
In spomnite se Allaha v določenem številu dni. In kdor hiti v dveh dneh; zanj ni greha; in kdor zamudi; zanj ni greha – to je za tiste, ki se bojijo Allaha. In bojte se Allaha in vedite, da boste pred Njim zbrani.
2:204
In med ljudmi je tisti, katerega govor ti v svetnem življenju ugaja, in jemlje Allaha za pričo za to, kar je v njegovem srcu, vendar je najsilovitejši nasprotnik.
2:205
In ko se obrne stran, si prizadeva širiti pokvarjenost po Zemlji, uničevati posevke ter zarod. Toda Allah ne mara pokvarjenosti.
2:206
In ko mu je rečeno: “Boj se Allaha!”, ga prevzame ponos do greha. Njemu pripada Pekel, kako slabo je to končno bivališče.
2:207
In med ljudmi je tisti, ki proda sebe v iskanju Allahovega zadovoljstva. In Allah je blagohoten do (Svojih) sužnjev.
2:208
O, vi, ki verujete, vstopite v islam celovito in ne sledite Satanovim stopinjam. On je zares vaš pravi sovražnik.
2:209
Toda, če zaidete za tem, ko so vam prišli jasni dokazi, potem vedite, da je Allah zares Plemenit in Moder.
2:210
Mar čakajo le, da bo k njim prišel Allah s sencami oblakov in angeli in bo stvar odločena? In k Allahu se vračajo vse zadeve.
2:211
Vprašaj potomce Izraela, koliko jasnih dokazov smo jim dali! In kdor spreminja Allahov blagor za tem, ko ga je že dobil – Allahova kazen je zares težka.
2:212
Nevernikom je okrašeno tuzemsko življenje in oni se rogajo tistim, ki verujejo. Tisti, ki so bogaboječi, bodo nad njimi na Sodnem dnevu, Allah pa oskrbuje kogar hoče, brez računa.
2:213
Ljudje so bili en narod. Nato je Allah poslal glasnike vere kot prinašalce veselih novic in svarilce in z njimi poslal Knjige z resnico, da bi sodile med ljudmi o stvareh, o katerih so se razhajali. In niso se razhajali glede njega (Muhammeda) zaradi medsebojne napadalnosti, razen tisti, katerim je bil poslan za tem, ko so jim že bili dani jasni dokazi. In Allah je vodil tiste, ki so verovali, pri njihovih razhajanjih glede resnice z Njegovim dovoljenjem. In Allah vodi, kogar hoče, na Pravo pot.
2:214
Ali ste si mislili, da boste vstopili v Raj, ne da bi vas doletelo to, kar je doletelo tiste, ki so bili pred vami in so preminili? Dotaknila se jih je revščina, stiska in treslo jih je vse, dokler niso Poslanec in tisti, ki so verovali z njim, rekli: “Kdaj bo Allahova podpora?” Nedvomno, Allahova podpora je zares blizu.
2:215
Sprašujejo te, kaj naj dajejo (od imetja). Reci: “Karkoli dobrega dajete, naj bo za starše, sorodnike, sirote, pomoči potrebne in popotnike. In karkoli dobrega naredite, Allah zares za to ve.”
2:216
Predpisano vam je bojevanje, čeprav ga sovražite. Toda, morda sovražite nekaj, kar je dobro za vas in ljubite nekaj, kar je slabo za vas. In Allah vè medtem, ko vi ne veste.
2:217
Sprašujejo te o svetem mesecu – ali je bojevanje v njem. Reci: “Bojevanje v njem je velik greh, toda odvračanje od Allahove poti, nevera Vanj, (onemogočanje dostopa) do El-Mesdžidul-Harama in izgon njegovih prebivalcev je še večji greh pri Allahu. In fitna je hujša od ubijanja.” Oni se bodo še naprej bojevali z vami vse, dokler vas ne odvrnejo od vaše vere – če bodo zmogli. In tisti izmed vas, ki se spreobrnejo iz svoje vere in umrejo kot neverniki – njihova dejanja bodo tako na tem kot na onem svetu uničena. In takšni so pripadniki Ognja, v njem bodo večno.
2:218
Resnično! Tisti, ki verujejo in tisti, ki so bili begunci in tisti, ki so se borili na Allahovi poti, takšni lahko pričakujejo Allahovo milost. Allah pa oprošča in je Usmiljen.
2:219
Sprašujejo te glede vina in kockanja. Reci: “V njima je velik greh in (nekaj) koristi za ljudi. Toda njun greh je večji od njune koristi.” In sprašujejo te, kaj naj dajejo (od imetja). Reci: “Presežek.” Tako vam Allah pojasnjuje ajete, da bi lahko razmislili.
2:220
… na tem in na onem svetu. In sprašujejo te o sirotah. Reci: “Izboljšanje je dobro zanje. In če se družite z njimi – potem so vaši bratje. In Allah prepozna tistega, ki kvari od tistega, ki izboljšuje. In če bi Allah hotel, bi vas zagotovo preobremenil. Allah je zares Plemenit in Moder.”
2:221
Ne ženite se z malikovalkami, dokler ne začnejo verjeti. In sužnja vernica je zares boljša od malikovalke, čeprav vas ta navdušuje. In ne ženite malikovalcev (z vernicami), dokler ne začnejo verjeti. In suženj vernik je zares boljši od malikovalca, čeprav vas ta navdušuje. Takšni vabijo v Ogenj in Allah s svojim dovoljenjem vabi v Raj ter oproščanje in razjasnjuje Svoje ajete ljudem, da bi se lahko spomnili.
2:222
Sprašujejo te o mesečnem perilu. Reci: “Ono je škodljivo.” Zato se izogibajte žena (spolno) v obdobju mesečnega perila in ne bližajte se jim, dokler se ne očistijo. Ko pa se očistijo, imejte z njimi odnos tam, kjer vam je Allah ukazal. Allah resnično ljubi tiste, ki se pogosto kesajo in se pogosto čistijo.
2:223
Vaše žene so mesta vaše setve, zato imejte odnos z mesti vaše setve, kakor vam je ljubo, in dajajte vnaprej kaj zase in bojte se Allaha ter vedite, da se boste z Njim srečali. Ti pa širi blago vest vernikom.
2:224
Naj vas prisege pri Allahu ne odvračajo od tega, da bi bili krepostni, da se bojite Allaha ter da izboljšujete (popravljate stanje) med ljudmi. Allah zares vse sliši in je Vseveden.
2:225
Allah vas ne krivi za nenamerne zaobljube, toda krivi vas za tisto, kar so zaslužila vaša srca. Allah zares oprošča in je Prizanesljiv.
2:226
Tisti, ki prisežejo, da se ne bodo približali (spolno) svojim ženam, naj čakajo štiri mesece. Če pa se (pred tem) vrnejo – Allah zares oprošča in je Milosten!
2:227
In če se odločijo za ločitev – Allah zares vse sliši in je Vseveden!
2:228
Ločene žene naj čakajo, da minejo tri mesečna perila. Ni jim dovoljeno skriti, kar je Allah ustvaril v njihovih maternicah, če verujejo v Allaha in v Zadnji dan. In njihovi možje so upravičeni, da jih vzamejo nazaj v tem obdobju, če bi hoteli pomiritev. Njim (ženam) pripada na dostojen način enako (pravic), kot so njihove dolžnosti, in možje so stopnjo nad njimi. Allah je zares Plemenit in Moder.
2:229
Ločitev je dvakrat, nato pa zadržanje na dostojen način ali pa (jo) z lepim ravnanjem pustiti. In ni vam dovoljeno, da vzamete karkoli od tistega, kar ste jim (ženam) dali, razen če se oba bojita, da ne bosta upoštevala Allahovih meja. Toda če se bojite, da ne bosta upoštevala Allahovih meja, potem ni za njiju nič narobe, če bi se (ona) z nečim odkupila. To so Allahove meje, zato jih ne prekoračite. In tisti, ki prekoračijo Allahove meje, so pravi zločinci.
2:230
Če se loči od nje, potem nima pravice do nje, dokler se ne bo poročila z drugim možem, in če bi se ta ločil od nje, šele takrat ni nič narobe, da se znova vzameta, če mislita, da bosta lahko vzpostavila Allahove meje. To so Allahove meje (predpisi), razlaga jih narodu, ki ima znanje.
2:231
In ko se ločite od žena in one izpolnijo predpisani rok, jih dostojno zadržite ali dostojno odpravite. In ne zadržujte jih zlonamerno, da bi jih napadali! Kdor to počne, je zares storil zločin proti sebi. In ne norčujte se iz Allahovih ajetov in spomnite se na Allahov blagoslov do vas ter na tisto, kar vam je spustil od Knjige in modrosti, da vas s tem opominja. In bojte se Allaha in vedite, da Allah vè o vsaki zadevi zares vse.
2:232
In ko se ločite od žena in one izpolnijo predpisani rok, jim ne prepovejte, da se poročijo s svojimi možmi, če se med seboj dostojno strinjajo. S tem se opominja tistega med vami, ki veruje v Allaha in v Zadnji dan. To je bolj pohvalno in čistejše za vas. Allah zares vè in vi ne veste.
2:233
In mame dojijo svoje otroke polni dve leti, tisti, ki želijo izpopolniti dojenje. In na tistih, katerim so rojeni otroci, je dolžnost oskrbovati in priskrbeti oblačila na dostojen način. Nikogar se ne zadolžuje preko njegovih zmožnosti. Naj se ne škoduje materi zaradi njenega otroka niti ne tistemu, kateremu je rojen otrok, zaradi njegovega otroka. In na dediču je enaka dolžnost. In če hočeta na podlagi medsebojnega posvetovanja in strinjanja (predčasno) odstaviti otroka, ju ne bremeni nikakršen greh. In če želite, da vam otroke doji druga, vas ne bremeni nikakršen greh, če boste dali tisto, kar pripada, na dostojen način. In bojte se Allaha in vedite, da ima Allah neomejen vpogled v to, kar počnete.
2:234
In tisti od vas, ki umrejo, in pustijo za sabo žene, naj le te čakajo štiri mesece in deset dni. In ko izpolnijo predpisani rok, vas ne bremeni nikakršen greh za tisto, kar bodo storile zase na dostojen način. Allah zares ve vse, kar počnete.
2:235
Ne bremeni vas nikakršen greh, če nakažete, da boste zaprosili žene ali pa to (misel) zadržite zase. Allah ve, da jih omenjate, toda skrivoma se z njimi ne dogovarjajte, razen če bi imeli dostojen govor. In ne odločajte se za sklenitev zakona, dokler ne bo zanj nastopil predpisani rok. Vedite, da Allah vè, kar je v vaših dušah, zato se Ga pazite. In vedite, da Allah zares oprošča in je Prizanesljiv.
2:236
Ne bremeni vas nikakršen greh, če se ločite od žena, niste pa se jih dotaknili niti se niste obvezali, da jih obdarujete . Dajte jim nekaj, s čimer se bodo okoristile, premožen človek naj da po svojih zmožnostih, siromak po svojih, nekaj koristnega na dostojen način. To je dolžnost dobrodelnikov.
2:237
In če se ločite od njih, preden se jih dotaknete, vendar ste se že obvezali, kaj boste dali (za poročno darilo), jim pripada polovica tistega, kar ste se obvezali, razen če one oprostijo ali da oprosti tisti, ki odloča o sklenitvi zakona. In če oprostite, je to še bližje bogaboječnosti. Ne pozabite biti velikodušni med seboj, saj ima Allah neomejen vpogled v to, kar počnete.
2:238
Pazite na molitve, zlasti na srednjo molitev in ponižno stojte pred Allahom.
2:239
In če se bojite, molite med hojo ali med jahanjem . In ko ste na varnem, se spomnite Allaha kot vas je naučil, česar niste vedeli.
2:240
Tisti med vami, ki umrejo in pustijo za sabo žene, naj jim z oporoko določijo oskrbo za leto dni in naj se jih ne odganja (od moževega doma). Če ga zapustijo, vas ne bremeni nikakršen greh za tisto, kar so storile zase na dostojen način. In Allah je zares Plemenit in Moder.
2:241
Ločenim ženam pripada preskrba na dostojen način. To je dolžnost bogaboječih.
2:242
Tako vam Allah razjasnjuje Svoje ajete, da bi lahko dojeli!
2:243
Mar nisi videl tistih, ki so odšli od svojih domov, bilo jih je na tisoče, v strahu pred smrtjo, ko jim je Allah rekel: “Pomrite!” nato pa jih oživel. Allah je resnično velikodušen do ljudi, toda večina ljudi se ne zahvaljuje.
2:244
In bojujte se na Allahovi poti in vedite, da Allah zares vse sliši in je Vseveden.
2:245
Kdo je ta, ki bi posodil Allahu lepo posojilo, On pa mu ga bo velikokrat pomnožil? Allah pa zmanjša in poveča, k Njemu se boste vrnili!
2:246
Mar nisi videl starešin Izraelovih potomcev po Mojzesu, ko so rekli svojemu glasniku vere: “Pošlji nam kralja, da se bomo bojevali na Allahovi poti!” Dejal je: “Ali se potem, ko bi vam bil predpisan boj, ne bi bojevali?” Rekli so: “Zakaj se ne bi bojevali na Allahovi poti, ko smo že pregnani iz svojih domov in stran od svojih sinov?” In ko jim je bil predpisan boj, so se obrnili proč, razen peščice med njimi, Allah pa dobro ve, kdo so zločinci.
2:247
Njihov glasnik vere jim je rekel: “Allah vam je že poslal Taluta za kralja.” Rekli so: “Od kod njemu oblast nad nami, mi pa smo do oblasti bolj upravičeni kot on in tudi ni mu dano zadostno premoženje.” Dejal je: “Allah ga je posebej izbral med vami in mu dal širino v znanju ter telesno moč. Allah daje oblast, komur hoče, in Allah je Vseobsežen,Vseveden.”
2:248
In njihov glasnik vere jim je rekel: “Znak njegove oblasti je, da bo k vam prišla skrinja, ki jo bodo nosili angeli in v kateri je spokoj od vašega Gospodarja ter ostanek tistega, kar so zapustili Mojzesovi in Aaronovi sledilci. V tem je zares znamenje za vas, če ste verniki.”
2:249
Ko se je Talut z vojsko oddvojil, je dejal: “Allah vas bo skušal z neko reko, pa kdor se napije iz nje, ni od mene, kdor pa je ne okusi ali kdor bo zajel le za pest je zares od mene.” In napili so se iz nje razen redki med njimi. In ko jo je prečkal on in tisti, ki so verovali z njim, so rekli: “Danes nimamo moči (za boj) proti Goljatu in njegovi vojski!” Tisti, ki so bili prepričani, da bodo srečali Allaha, so dejali: “Kolikokrat je kakšna majhna skupina premagala veliko skupino z Allahovim dovoljenjem.” In Allah je s potrpežljivimi!
2:250
In ko so prišli pred Goljata in njegovo vojsko, so rekli: “Gospodar naš, nakloni nam potrpežljivost, učvrsti naše noge in daj nam zmago proti narodu nevernikov!”
2:251
Premagali so jih z Allahovim dovoljenjem. David je ubil Goljata in Allah mu je dal oblast ter modrost in ga poučil o tistem, kar je On hotel. Če Allah ne bi dal, da ljudje drugi druge odbijajo, bi se po Zemlji razširila pokvarjenost; toda Allah je velikodušen do vseh svetov.
2:252
To so Allahovi ajeti, ki ti jih citiramo po resnici, in ti si zares eden od poslancev.
2:253
To so poslanci, ki Smo jih povzdignili ene nad druge. Allah je govoril z nekaterimi od njih, nekatere pa je dvignil za nekaj ravni. In Jezusu, Marijinemu sinu, smo dali jasna znamenja in ga podprli s Svetim Duhom (angelom Gabrijelom). In če bi Allah hotel, se ne bi pobijali med seboj tisti, ki so bili za njimi, za tem, ko so že prejeli jasna znamenja, vendar se niso strinjali: nekateri med njimi so verovali, nekateri pa zanikali. In če bi Allah hotel, se ne bi pobijali med seboj, toda Allah počne tisto, kar želi.
2:254
O, verniki! Dajajte od tega, s čimer vas oskrbujemo, preden napoči dan, v katerem ne bo ne trgovanja, ne prijateljstev in ne zagovarjanja! In neverniki so zločinci.
2:255
Allah, ni drugega boga razen Njega, Večno-živi Samo-obstoječi Vzdrževalec vsega! Ne prevzameta Ga ne dremež ne spanec. Pripada Mu vse, kar je na nebesih, in vse, kar je na Zemlji. Kdo je tisti, ki nekoga zagovarja pri Njem, razen z Njegovim dovoljenjem? On (Allah) ve, kaj je bilo pred njimi in kaj bo za njimi; in ne morejo obvladovati delčka Njegovega znanja, razen toliko, kolikor sam hoče. Njegov Kursi obdaja nebesa in Zemljo in ohranjanje le-teh Mu ni težko. In On je Najvišji, Veličastni!
2:256
Ni prisile v vero, saj je razlika med Pravo potjo in zablodo jasna. Kdor zavrača Tagut in veruje v Allaha, se je oprijel najčvrstejše vezi, ki se ne bo prekinila. In Allah sliši vse, je Vseveden.
2:257
Allah je zaščitnik tistih, ki verujejo, vodi jih iz tèma v svetlobo. Zaščitniki tistih, ki ne verujejo, pa so taguti; vodijo jih iz svetlobe v tème. Takšni so pripadniki Ognja, v njem bodo večno.
2:258
Mar nisi videl tistega, ki je Abrahamu oporekal glede njegovega Gospodarja, ker mu je Allah dal oblast? Ko je Abraham rekel: “Moj Gospodar je tisti, ki daje življenje in smrt.” Rekel je: “Jaz dajem življenje in smrt!” Abraham je dejal: “Allah zares privede sonce z vzhoda, pa ga ti privedi z zahoda!” Pa se je zmedel tisti, ki ni verjel. In Allah ne vodi naroda zločincev na Pravo pot.
2:259
Ali kot tistega, ki je šel mimo mesta, praznega in porušenega do temeljev, rekel: “Kako le bo Allah oživel to (mesto) po njegovi smrti?” Nato ga je Allah usmrtil, pa ga čez sto let oživil. Rekel mu je: “Kako dolgo si ostal?” Rekel je: “Pomudil sem se dan ali del dneva.” Dejal je (Allah): “Ne, zadržal si se sto let! Poglej svojo hrano in pijačo, kako se nista spremenili, in poglej svojega osla; naredili te bomo za znamenje ljudem. Poglej kosti, kako jih sestavljamo in nato obdamo z mesom!” Ko mu je to postalo jasno, je rekel: “Vem, da je Allah resnično zmožen storiti karkoli.”
2:260
In ko je Abraham dejal: “Gospodar moj, pokaži mi, kako oživljaš mrtve.” Rekel je (Allah): “Mar ne veruješ?” Rekel je: “Verujem, ampak le, da se pomiri moje srce.” Dejal je: “Vzemi štiri ptice, jih razsekaj in na vsak hrib postavi del njih, nato pa jih pokliči. Urno bodo prišle k tebi in vedi, da je Allah zares Plemenit in Moder!”
2:261
Primer tistih, ki dajejo svoja premoženja na Allahovi poti, je podoben primeru zrna, iz katerega vznikne sedem klasov, v vsakem klasu pa je sto zrn. Allah pa večkratno daje, komur hoče. In Allah je Vseobsežen, Vseveden!
2:262
Tistim, ki dajejo svoja premoženja na Allahovi poti, ne da bi temu sledilo očitanje ali povzročanje škode, pripada nagrada pri njihovem Gospodarju, zanje ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:263
Prijazna beseda in odpuščanje sta boljša od miloščine, ki ji sledi povzročanje škode. In Allah je Neodvisen od kogarkoli, Prizanesljiv.
2:264
O vi, ki verujete! Ne izničite svoje miloščine z očitki in povzročanjem škode kot tisti, ki daje svoje premoženje iz nečimrnosti do ljudi, ne veruje pa niti v Allaha niti v Zadnji dan. Njegov primer je podoben primeru stene, na kateri je zemlja, ko pa jo doleti nevihta, ostane gladka. Ne bodo zmožni dobiti česarkoli za tisto, kar so dobrega počeli. In Allah ne bo vodil nevernega naroda na Pravo pot.
2:265
In primer tistih, ki dajejo svoja premoženja v pričakovanju Allahovega zadovoljstva in potrjujoč svojo vero (v nagrado), je podoben primeru plodnega vrta na griču, ki ga je doletela obilica dežja, pa je nato obrodil dvakrat več. Ko ga ne bi doletela obilica dežja, bi bilo dovolj rosenje. In Allah ima neomejen vpogled v to, kar počnete.
2:266
Mar bi si kdo med vami želel imeti vrt palm in grozdja, v katerem tečejo reke in v katerem bi imel plodove vseh vrst, ko ga doleti starost in ima nemočne otroke, pa bi ga (vrt) zadel in zažgal ognjeni vihar? Tako vam Allah pojasnjuje Svoje ajete, da bi razmišljali.
2:267
O vi, ki verujete! Dajajte od dobrih stvari, ki ste si jih prislužili, in od tega, kar vam dajemo iz zemlje. In ne dajajte slabih stvari, ki jih niti sami ne bi sprejeli, razen nevede. In vedite, da je Allah Neodvisen in Hvaljen.
2:268
Šejtan vam obljublja revščino in vam ukazuje, da delate zlo. Allah pa vam obljublja, da boste deležni Njegovega odpuščanja in velikodušnosti. In Allah je Vseobsežen, Vseveden.
2:269
Daje modrost, komur hoče. In komur bo dana modrost, je že dobil veliko dobrega. In ne bodo se spomnili, razen z razumom obdarjeni.
2:270
In kakršenkoli dar darujete in h kakršnikoli zaobljubi se zavežete, Allah to ve. Zločinci pa ne bodo imeli nobenih podpornikov!
2:271
Če razkrijete miloščino, potem je to zelo dobro. Toda če jo skrijete in daste revnim, je to za vas bolje. In pokrila bo nekatera vaša slaba dejanja. In Allah dobro vé, kaj počnete.
2:272
Ni tvoja dolžnost, da jih vodiš na Pravo pot, kajti Allah vodi na Pravo pot, kogar hoče. Karkoli dobrega dajete, je to za vas (dobro) in ne dajajte, razen iz želje do Allahovega obraza! Vse, kar boste dali, se vam bo več kot vrnilo in ne boste utrpeli krivice.
2:273
Dajajte revnim, tistim, ki so zadržani na Allahovi poti, ne morejo pa svoje oskrbe iskati po zemlji. Zanje bi nevednež zaradi njihovega preziranja prosjačenja pomislil, da so bogati. Prepoznal jih boš po njihovih znakih, ne nadlegujejo ljudi s prosjačenjem. In kar dobrega dajete, Allah za to zagotovo vé.
2:274
Tistim, ki dajejo svoja premoženja ponoči in podnevi, tajno in javno, pripada nagrada pri njihovem Gospodarju. In zanje ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:275
Ti, ki jedo (jemljejo) obresti, se ne bodo dvignili, razen kot tisti, ki ga je satan z dotikom dotolkel. To je zato, ker so govorili: “Obresti so enake prodaji.” Allah pa je dovolil prodajo in prepovedal obresti. Do kogar bo prišlo Gospodarjevo svarilo in s tem preneha, mu pripada, kar je bilo dotlej, in njegove zadeve pripadajo Allahu. In tisti, ki se znova vrnejo, bodo pripadniki Ognja. V njem bodo večno.
2:276
Allah uničuje obresti, povečuje miloščine in Allah ne mara nobenega nevernika, nobenega grešnika.
2:277
Zares tistim, ki verujejo, opravljajo dobra dela, vzpostavljajo molitev in dajejo zakat, pripadajo njihove nagrade pri njihovem Gospodarju, zanje ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:278
O vi, ki verujete! Bojte se Allaha in opustite, kar je ostalo od obresti, če ste pravi verniki.
2:279
Toda če tega ne storite, bodite prepričani, da boste v vojni z Allahom in Njegovim poslancem. Če pa se pokesate, vam pripada glavnica vašega imetja; ne delajte krivice in tudi vam se ne dela krivica.
2:280
In če (vašega dolžnika) pesti pomanjkanje, počakajte, da bo lažje. Toda če daste miloščino (tj. odpustite dolg), je to za vas bolje, ko bi le vedeli.
2:281
In pazite se Dneva, ko se boste vrnili k Allahu, ko bo vsakemu poplačano tisto, kar je zaslužil, in nihče ne bo utrpel krivice.
2:282
O vi, ki verujete! Ko si med sabo dajete kakšno posojilo za določen čas, si to zapišite. In naj (ga) med vami pravično zapiše pisar. Naj noben pisar ne zavrne zapisati tako, kot ga je to naučil Allah. Naj zapiše in naj narekuje tisti, ki je dolžan, ter naj se boji Allaha, svojega Gospodarja, in naj nič od tega (dolga) ne zataji. Če pa ima tisti, ki je dolžan, omejeno razumevanje, je prešibek ali nezmožen narekovati sam, naj pravično narekuje njegov skrbnik. In vzemite si za priči dva izmed vaših mož. Če ne bi bilo dveh mož, potem naj bodo mož in dve ženski izmed tistih, s katerimi ste zadovoljni kot pričami, tako da če bi se ena zmotila, bi jo druga spomnila. In priče naj ne zavrnejo (pričanja), ko se jih povabi. In naj vam ne bo odveč, da ga (dolg) zapišete, naj je neznaten ali velik, ter da zapišete njegov rok. To je bolj pravično pri Allahu, boljše glede pričanja in manj možnosti je, da bi se zmotili. Razen ko gre za trgovino na licu mesta, ki jo sklepate med seboj; potem ni za vas nič narobe, če je ne zapišete. In naj bodo priče pri vaši kupoprodaji. Naj ne bo oškodovan niti pisar niti priča, ker če to storite, je to za vas izhod iz pokornosti. Bojte se Allaha, saj vas Allah uči in Allah vé o vsaki zadevi zares vse.
2:283
In če ste na potovanju in ne najdete pisca, potem sprejmite jamstva. Če zaupate drug drugim, potem naj tisti, ki mu je zaupano, izpolni, kar mu je zaupano, in naj se boji Allaha, svojega Gospodarja. In ne tajite pričanj, saj je srce tistega, ki jih taji, zares grešno. Allah pa je Vseveden glede tega, kar počnete.
2:284
Allahu pripada vse, kar je v nebesih in kar je na Zemlji. Če kažete tisto, kar je v vas, ali če to prekrivate, bo za to Allah obračunal z vami. Odpustil pa bo, komur bo hotel, in kaznoval bo, kogar bo hotel. In Allah je zares zmožen storiti karkoli.
2:285
Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance, (rekoč): “Ne delamo razlik med katerimkoli od Njegovih poslancev.” In dejali so: “Slišali smo in se pokoravamo. (Prosimo) Tvoje odpuščanje, Gospodar naš, in k Tebi bomo vrnjeni.”
2:286
Allah nobene osebe ne zadolžuje preko njenih zmožnosti. Njej pripada, kar si je dobrega zaslužila, in v pogubo ji je, kar si je slabega prislužila. “Gospodar naš, ne zameri nam, če smo pozabili ali storili napako! Gospodar naš, ne zadolži nas s težkimi zadolžitvami, kot si zadolžil tiste pred nami! Gospodar naš, ne obremenjuj nas s tistim, za kar nimamo moči, oprosti nam, nam odpusti in se nas usmili! Ti si naš Zaščitnik, daj nam zmago nad nevernim narodom!”
Krava
2:1
Elif, Lām, Mīm .
2:2
To je Knjiga, o kateri ni nobenega dvoma; vodilo bogaboječim.
2:3
Ki verujejo v nevidno, vestno vzpostavljajo molitev in dajejo (potrebnim) od tega, s čimer jih preskrbujemo.
2:4
In tistim, ki verujejo v to, kar ti je bilo razodeto in kar je bilo razodeto pred teboj in ki so prepričani o drugem svetu.
2:5
Ti so vodeni s strani svojega Gospodarja na Pravo pot in ti so deležni uspeha.
2:6
Tistim, ki ne verujejo, je vseeno, če jih svariš ali ne svariš – ne bodo verovali.
2:7
Allah je zapečatil njihova srca in njihov sluh in na njihovem vidu je koprena; in namenjene so jim ogromne muke.
2:8
Med ljudmi so ti, ki pravijo: “Verujemo v Allaha in v Zadnji dan!”- vendar niso verniki.
2:9
Poskušajo varati Allaha in vernike, vendar ne varajo drugega kot sebe, toda tega ne občutijo.
2:10
V njihovih srcih je bolezen, pa jim je Allah povečal bolezen. In namenjene so jim boleče muke zato, ker so lagali.
2:11
In ko jim je rečeno: “Ne širite zla po Zemlji,” pravijo: “Mi le izboljšujemo.”
2:12
Vendar ne, oni zares širijo zlo, a se tega ne zavedajo.
2:13
In ko jim je rečeno: “Verujte, kakor so verovali ljudje,” pravijo: “Naj verujemo, kakor so verovali nespametni?” Vendar ne, zares so sami nespametni, toda tega ne vedo.
2:14
Ko srečajo tiste, ki verujejo, pravijo “Verujemo” in ko se osamijo s svojimi zlodeji, pravijo: “Mi smo zares z vami, samo norčujemo se.”
2:15
Allah se norčuje iz njih in jih podpira pri tem, da begajo v svoji zablodi.
2:16
Ti so tisti, ki so kupili zablodo za Pot resnice, toda kupčija jim ni prinesla dobička in niso bili usmerjeni na Pravo pot.
2:17
Njihov primer je kot primer tistega, ki zaneti ogenj, in ko (ta) razsvetli okolico, jim Allah odvzame svetlobo in jih pusti v temah, da ne vidijo.
2:18
Gluhi, nemi in slepi so, ne bodo se vrnili (na Pravo pot).
2:19
Ali kot nevihta z neba, kjer so teme, gromi in bliski. S prsti si mašijo ušesa zaradi strele, v strahu pred smrtjo. Allah pa obdaja nevernike.
2:20
Blisk jim skorajda ugrabi vid. Vsakič, ko se razsvetli, gredo po osvetljenem; ko pa se stemni, zastanejo. In če bi Allah hotel, bi jim odvzel tako sluh kot vid. Allah je zares zmožen narediti karkoli.
2:21
O, ljudje, častite vašega Gospodarja, ki je ustvaril vas in tiste pred vami, da bi lahko bili bogaboječi.
2:22
Tisti, ki vam je Zemljo napravil kot ležišče in nebo kot strop; in ki spušča vodo z neba, pa stori, da z njeno pomočjo vzklijejo plodovi za vašo oskrbo. Zato zavestno ne enačite drugih z Allahom!
2:23
Če dvomite v to, kar razodevamo Našemu sužnju (Muhammedu), pa pridite s suro (poglavjem) primerljivo tej in prikličite vaše priče – razen Allaha, – če ste iskreni.
2:24
Če tega ne storite in ne boste storili, potem se varujte ognja, katerega gorivo bodo ljudje in kamenje, ognja, pripravljenega za nevernike.
2:25
In razveseli tiste, ki verujejo in delajo dobra dela, z rajskimi vrtovi, pod katerimi tečejo reke; vsakič, ko bodo preskrbljeni s kakim plodom, bodo dejali: “S tem smo že bili preskrbljeni.” – Prejemali bodo njim podobne in v njih (vrtovih) bodo imeli čiste žene in v njih bodo večno prebivali.
2:26
Allah se ne sramuje za primer navesti komarja ali česa večjega ali manjšega. Ti, ki verujejo, vedo, da je to zares Resnica od njihovega Gospodarja, tisti pa, ki ne verujejo, pravijo: “Kaj je hotel Allah s tem primerom?” S tem On mnoge vodi v zablodo, mnoge pa s tem vodi na Pravo pot. S tem (primerom) vodi v zablodo le tiste, ki so se odcepili (od vere).
2:27
Takšni, ki ovržejo dano zavezo za tem, ko so jo sklenili z Allahom, in prekinjajo, kar je Allah predpisal ohranjati, ter širijo zlo po zemlji; takšni so pravi pogubljenci.
2:28
Kako da ne verujete v Allaha? Bili ste mrtvi, pa vas je On oživel! Potem vas bo usmrtil in zopet oživel, nato se boste vrnili k Njemu!
2:29
On je tisti, ki je za vas ustvaril vse, kar je na Zemlji. Potem se je posvetil nebu ter naredil sedem izpopolnjenih nebes. On je Poznavalec vseh stvari.
2:30
Ko je tvoj Gospodar rekel angelom: “Postavil bom namestnika na Zemlji!” so dejali: “Mar boš ustvaril na njej nekoga, ki bo širil zlo po njej in prelival kri? Mi pa Te s hvaljenjem slavimo in Te veličamo.” Rekel je: “Zares vem, česar vi ne veste.”
2:31
In naučil je Adama vsa imena . Nato jih je prikazal angelom in rekel: “Povejte Mi njihova imena, če govorite resnico.”
2:32
Rekli so: “Slavljen Si; nimamo nobenega znanja, razen o tem, kar Si nas poučil. Zares si Ti Vsevedni in Najmodrejši.”
2:33
Rekel je: “O, Adam, ti jim povej njihova imena!” In ko jim je povedal njihova imena, je Allah dejal: “Mar vam nisem povedal, da edino Jaz poznam skrivnosti nebes in Zemlje in da le Jaz vem, kar vi javno ali prikrito počnete?”
2:34
In ko Smo rekli angelom: “Padite na obraz pred Adamom!” – so to storili. Iblis je to odklonil, prevzel ga je napuh in postal je nevernik.
2:35
Rekli Smo: “O, Adam, bivajta ti in tvoja žena v Raju in jejta iz njega v izobilju z užitkom, karkoli želita. Toda ne približujta se temu drevesu, da ne postaneta grešnika.”
2:36
Satan ju je zavedel in ju odstranil iz tistega, v čemer sta bila. Rekli smo: “Spustite se! Drug drugemu ste sovražniki! Na Zemlji boste imeli prebivališče in užitek le za določen čas!”
2:37
Nato je Adam od svojega Gospodarja prejel nekaj besed in On mu je odpustil. On resnično sprejema kesanje in je Najbolj usmiljen.
2:38
Rekli Smo: “Spustite se iz njega vsi! Ko boste prejeli od Mene napotke; tisti, ki jim bodo sledili, za njih ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:39
Tisti, ki pa ne bodo verovali in bodo zanikali Naše dokaze – ti bodo pripadniki Ognja, v njem bodo večno.
2:40
O, potomci Izraelovi! Spomnite se blagoslovov, ki Sem vam jih podaril, in izpolnite obljubo, ki ste Mi jo dali, in tudi Jaz bom izpolnil z vami sklenjeno zavezo. Samo Mene se bojte!
2:41
Verujte v tisto, kar Sem razodel, potrjujoč resničnost tistega, kar že imate, in ne bodite prvi, ki ne verujete vanj. Ne dajajte Mojih ajetov za majhno vrednost in pazite se (le) Mene.
2:42
Ne prekrivajte resnice z neresnico in zavestno ne tajite resnice.
2:43
In vzpostavljajte molitve in dajajte zakat in klanjajte se s tistimi, ki se klanjajo.
2:44
Mar zapovedujete ljudem, naj bodo krepostni, nase pa pozabljate, medtem ko berete Knjigo!? Ali ne dojemate!?
2:45
Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo; to je resnično težko, razen za spokojno ponižne.
2:46
Tistim, ki so prepričani, da bodo srečali svojega Gospodarja in da se bodo vrnili k Njemu.
2:47
O potomci Izraelovi, spomnite se blagoslovov, s katerimi sem vas obdaril in vas odlikoval pred drugimi narodi.
2:48
In pazite se Dneva, ko ne bo mogla nobena oseba prenašati ničesar namesto druge, zagovorništvo od nje ne bo sprejeto, prav tako ne odkup in nihče ji ne bo pomagal.
2:49
In ko smo vas rešili pred faraonovimi ljudmi, ki so vas hudo mučili; dečke vaše so klali in deklice puščali pri življenju. To je bila velika preizkušnja od vašega Gospodarja.
2:50
In ko smo zaradi vas morje razdvojili, vas rešili in vpričo vas utopili faraonove ljudi.
2:51
In ko Smo se dogovorili z Mojzesom za štirideset noči, ste si potem za malika vzeli tele. S tem ste storili zločin.
2:52
Nato Smo vam odpustili, da bi lahko bili hvaležni.
2:53
In ko smo dali Mojzesu Knjigo in tisto, kar ločuje resnico od neresnice, da bi lahko bili usmerjeni na Pravo pot.
2:54
In ko je Mojzes rekel svojemu narodu: “O, ljudje moji, ko ste sprejeli tele, ste sami sebi storili krivico; zato se svojemu Stvarniku pokesajte in ubijte sami sebe. To bo za vas bolje pri vašem Stvarniku.” In odpustil vam je. On sprejema kesanje in On je Najbolj usmiljen.
2:55
In ko ste rekli: “O, Mojzes, ne bomo ti verjeli, dokler ne vidimo Allaha,” pa vas je zadel grom, medtem ko ste gledali.
2:56
Nato Smo vas oživili po vaši smrti, da bi lahko bili hvaležni.
2:57
In zasenčili Smo vas z oblaki in vam spustili mano in prepelice.” Jejte dobre stvari, s katerimi smo vas oskrbeli.” Niso Nam storili krivice – temveč so jo storili sami sebi.
2:58
In ko smo rekli: “Vstopite v to mesto in jejte od tam, karkoli in kolikor želite, v izobilju ter z užitkom. Sklonjenih glav stopite skozi vrata in recite: ‘Odpusti!’ In odpustili vam bomo grehe, dobrodelnikom pa bomo dali še več.”
2:59
Potem so tisti, ki so storili krivico, zamenjali rečeno besedo z drugo, ki jim ni bila povedana, pa smo nadnje z neba spustili mučno kazen zato, ker so grešili.
2:60
Ko je Mojzes prosil vode za svoj narod, smo rekli: “Udari s svojo palico po kamnu! “Iz njega je privrelo dvanajst izvirov. Vsako ljudstvo je poznalo svoje mesto pitja. “Jejte in pijte od Allahove oskrbe in ne razširjajte zla po zemlji s širjenjem pokvarjenosti!”
2:61
In ko ste rekli: “O, Mojzes, ne bomo potrpeli samo z eno vrsto hrane, pa prosi svojega Gospodarja, da nam dá od tega, kar iz zemlje kali: njene metuljnice, njene kumarice, njen fum , njeno lečo in njeno čebulo.” Dejal je: “Mar hočete zamenjati tisto dobro s tistim slabšim? Spustite se do pokrajine in imeli boste, kar ste zahtevali.” Zadela sta jih ponižanje in beda, Allahovo jezo so si nakopali. To je bilo zato, ker so oporekali Allahovim ajetom in nepravično ubijali glasnike vere. To je bilo zato, ker se niso pokoravali, in zato, ker so napadali.
2:62
Tisti, ki so verovali, in judje in kristjani in Sabejci. Tisti, ki bodo v Allaha in Zadnji dan verovali in dobra dela opravljali, takšni bodo imeli svojo nagrado pri svojem Gospodarju, zanje ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:63
In ko smo od vas vzeli zaobljubo in dvignili goro nad vami. Strogo se držite tistega , kar smo vam dali, in spominjajte se tega kar je v njej, da bi bili bogaboječi.
2:64
Po vsem tem ste se obrnili proč in če ne bi bilo Allahove dobrote in milosti do vas, bi bili poraženci.
2:65
Vedeli ste že za tiste, ki so prestopili dovoljene meje v soboto, pa smo jim rekli: bodite prezirane opice.
2:66
Dali smo jih za primer tistim pred in tistim za njimi ter v poduk bogaboječim.
2:67
Ko je Mojzes dejal svojemu narodu: “Allah vam ukazuje, da zakoljete kravo,” so rekli: “Se norčuješ iz nas?” Dejal je: “Zatekam se k Allahu, da ne bi bil nevednež.”
2:68
Rekli so: “Prosi svojega Gospodarja, naj nam pojasni, kakšna je.” Dejal je: “On pravi: “Je krava, ki ni ne stara, ne mlada, temveč srednje starosti.” Pa storite, kar vam je ukazano.
2:69
Rekli so: “Prosi svojega Gospodarja, naj nam pojasni, kakšna je njena barva.” Dejal je: “On pravi: “Je rumena krava, čiste barve – všečna opazovalcem.”
2:70
Rekli so: “Prosi svojega Gospodarja, naj nam pojasni, kakšna je. Saj se nam krave zdijo podobne. Zares, če bo Allah hotel, bomo vódeni na Pravo pot.”
2:71
Dajal je: “On pravi: “Je krava, ki ni urjena za oranje zemlje niti za namakanje oranice – brez napake, brez lis na njej.” Rekli so: “Šele sedaj si prišel z resnico.” Zaklali so jo; toda komaj so to storili.
2:72
In ko ste ubili človeka, ste se nato o tem sporekli – toda Allah bo razkril, to kar ste tajili.
2:73
Pa smo rekli: “Udarite ga z njenim delom!” Tako Allah oživlja mrtve, in vam kaže svoja znamenja, da bi lahko dojeli.
2:74
Vaša srca so zatem otrdela, postala so kot kamenje ali celo trša. Zacelo med kamni so takšni, iz katerih privrejo reke in takšni, ki se razpočijo in iz njih priteče voda, in takšni, ki padajo zaradi strahospoštovanja pred Allahom. Allah ni nepozoren o tem kar počnete.
2:75
Mar hrepenite (o, verniki), da bi vam verovali, čeprav je bila med njimi neka skupina? Slišijo Allahove besede, jih nato popačijo, po tem, ko so jih že dojeli. Čeprav to vedo.
2:76
In ko srečajo tiste, ki verujejo, pravijo: “Verujemo.” Ko pa se osamijo drug z drugim pravijo: “Jim govorite o tem, kar vam je Allah dal vedeti, da bi to uporabili kot dokaz proti vam pred vašim Gospodarjem? Mar ne dojemate?”
2:77
Kaj ne vedo, da Allah ve, kar tajijo in kar javno počnejo?
2:78
Nekateri med njimi so nepismeni, ne poznajo Knjige, razen v željah, in le ugibajo.
2:79
Gorje tistim, ki pišejo Knjigo z lastnimi rokami in nato rečejo: “To je od Allaha,” da bi jo za majhno vrednost prodali. Gorje jim, za kar so njihove roke napisale, in gorje jim, za kar so zaslužili.
2:80
Rekli so: “Nikoli se nas ne bo dotaknil Ogenj, razen za nekaj dni.” Reci: “Mar ste od Allaha prejeli obljubo, pa je Allah noče prelomiti? Ali pa govorite o Allahu nekaj, česar ne veste?”
2:81
Zares! Tisti, ki so si prislužili zlo in so obdani s svojimi grehi – takšni spadajo v Ogenj; v njem bodo večno.
2:82
Tisti, ki so verovali in opravljali dobra dela – takšni pa spadajo v Raj; v njem bodo večno.
2:83
In ko smo vzeli zaobljubo od potomcev Izraela: “Ne častite nikogar razen Allaha; s starši ravnajte na najlepši način ter s sorodniki, sirotami in revnimi. Lepo govorite z ljudmi, vestno opravljajte molitev in dajajte zakat.” Nato ste se obrnili proč, razen peščice, in bili ste odklonilni.
2:84
In ko smo vzeli vašo zaobljubo: “Ne prelivajte krvi med seboj in ne izganjajte drug drugega iz svojih domov!” Bili ste navzoči, ko ste to potrdili.
2:85
Nato ste prav vi tisti, ki ubijate drug drugega, izganjate del vašega ljudstva z njihovih domov ter podpirate druge proti njim v grehu in napadanju. In ko pridejo k vam kot ujetniki, jih odkupite, čeprav vam jih je bilo prepovedano poditi. Ali verujete v en del Knjige, v drugega pa ne? In kakšna naj bo kazen za tiste izmed vas, ki to počnejo, razen sramote v svetnem življenju ter da boste na Dan vstajenja vrnjeni k hujšim mukam? Allah ni nepozoren glede tega, kar počnete.
2:86
To so tisti, ki so tuzemsko življenje kupili z onostranstvom. Zato njihove muke ne bodo ublažene in ne bodo deležni podpore.
2:87
Mojzesu smo dali Knjigo (Toro) in za njim poslali poslance. In Jezusu, Marijinemu sinu, smo dali jasna znamenja in ga podprli s Svetim Duhom (angelom Gabrijelom). Kajne, da ste vsakič, ko je k vam prišel poslanec z nečim, kar vam ni godilo, postali ošabni, del poslancev ste zanikali in jih del umorili?
2:88
In rekli so: “Naša srca so zapečatena.” V resnici jih je Allah preklel zaradi njihove nevere in malo je to, kar verjamejo.
2:89
In ko je k njim prišla Knjiga od Allaha, potrjujoč resničnost tistega, kar so že imeli – čeprav so pred tem iskali pomoč proti tistim, ki ne verujejo. Ko pa je k njim prišlo to, kar so poznali, so to zanikali. Zato naj bo Allahovo prekletstvo nad neverniki.
2:90
Kako pomilovanja vredno je to, za kar so se prodali – da zaradi njihove nepravičnosti ne verujejo v to, kar je Allah razodel, ker Allah daje iz Svoje dobrote komur hoče med svojimi služabniki. Tako so zaslužili dodaten srd za srdom. Neverniki pa bodo deležni ponižujočih muk.
2:91
In ko jim je rečeno: “Verujte v to, kar je razodel Allah,” pravijo: “Verujemo le v to, kar je bilo razodeto za nas.” In niso verovali v to , kar je prišlo za tem, čeprav je to resnica, ki potrjuje resničnost tistega, kar že imajo. Reci: “Zakaj ste pred tem morili Allahove poslance, če ste zares verniki?”
2:92
Mojzes vam je že prinesel jasne dokaze. Zatem ste si (za malika) vzeli tele in s tem storili zločin.
2:93
In ko Smo vzeli vašo zaobljubo in dvignili nad vami goro: “Čvrsto vzemite to kar Smo vam dali, in poslušajte!” Rekli so: “Slišali smo in se ne pokoravamo.” Njihova srca so bila zaradi nevere opita s teletom. Reci: “Kako pomilovanja vredno je to, kar vam narekuje vaše verovanje, če ste zares verniki.”
2:94
Reci: “Če poslednje prebivališče pri Allahu pripada izključno le vam in ne drugim ljudem, potem si zaželite smrt, če govorite resnico.”
2:95
Toda po tem ne bodo prav nikoli hrepeneli, zaradi tega, kar so njihove roke že storile. Allah ve o zločincih vse.
2:96
In ugotovil boš, da med vsem človeštvom najbolj hlepijo po življenju, celo bolj kot malikovalci. Nekateri med njimi si želijo, da bi živeli tisoč let, vendar jih to niti malo ne bi oddaljilo od muk, čeprav bi živeli. In Allah ima neomejen vpogled v tisto, kar počnejo.
2:97
Reci: “Kdor je sovražnik Gabrijelu, ki je (t.j. Kur’an) vnašal z Allahovim dovoljenjem v tvoje srce, potrjujoč resničnost tistega, kar je bilo pred tem, in kot vodilo ter blago vest vernikom.”
2:98
Kdor je sovražnik Allahu, Njegovim angelom, Njegovim poslancem, Gabrijelu in Mihaelu. Torej, Allah je sovražnik nevernikom.
2:99
In zagotovo Smo ti razodeli jasne ajete. Ne zanika jih nihče, razen tistih, ki so se odcepili (od vere).
2:100
Mar vsakič, ko so dali neko zaobljubo, jo je del njih zavrgel? Toda večina jih ne veruje.
2:101
In ko je prišel k njim Poslanec s strani Allaha, potrjujoč resničnost tistega, kar že imajo, je skupina onih, ki jim je dana Knjiga, vrgla Allahovo Knjigo za hrbte, kot da ne vedo.
2:102
Sledili so temu, kar so hudiči citirali v Salomonovi vladavini, vendar Salomon ni postal nevernik, temveč so hudiči postali neverniki. Poučujejo ljudi o magiji in o tistem, kar je bilo spuščeno angeloma v Babilonu, Harutu in Marutu. Nista učila nikogar, preden mu ne bi rekla: “Midva sva skušnjava, pa ne postani nevernik.” In učijo se od njiju tisto, s čimer ločijo moža od žene, vendar ne morejo nikomur škodovati brez Allahovega dovoljenja. Učijo se, kar bi jim škodilo, ne pa koristilo. In vedeli so, da kdorkoli to kupi, v onstranstvu ne bo imel deleža dobrega. Bedno je tisto, za kar so se prodali, ko bi le vedeli.
2:103
Ko bi verovali in bili bogaboječi, bi bila Allahova nagrada zanje boljša. Ko bi le vedeli!
2:104
O, verniki! Ne govorite: “ Ra’ina !”, temveč recite: “Prisluhni nam!” in poslušajte! Nevernikom pa so namenjene boleče muke.
2:105
Niti neverniki od pripadnikov Knjige niti mnogobožci ne bi želeli, da bi se k vam spuščalo kakršno koli dobro od vašega Gospodarja. Allah posebej nakloni Svojo milost, komur On hoče, Allahu pa pripada neskončno obilje.
2:106
Nobenega ajeta ne ukinemo ali storimo, da se ga pozabi, da ga ne bi nadomestili z boljšim ali podobnim. Mar ne veš, da je Allah zmožen storiti karkoli?
2:107
Mar ne veš, da Allahu pripada oblast nebes in zemlje in da razen Allaha nimate nobenega zaščitnika ali podpornika?
2:108
Mar hočete spraševati Poslanca, kot so nekoč spraševali Mojzesa? Kdor verovanje zamenja za nevero, je zašel s Prave poti!
2:109
Mnogo pripadnikov Knjige bi vas želelo vrniti med nevernike, zatem ko ste že postali verniki, iz njihove osebne zavisti, potem ko jim je resnica že postala jasna. Odpustite in ne ozirajte se na to, dokler Allah ne izpelje svoje odločitve. Allah je zmožen storiti karkoli!
2:110
Vzpostavljajte molitev in dajajte zakat in vsa dobra dela, ki jih boste zase storili, boste našli pri Allahu. Resnično, Allah ima neomejen vpogled v to, kar počnete.
2:111
Rekli so: “V Raj bodo prišli le judje in kristjani.” To so njihove želje. Reci: “Predložite dokaz, če iskreno govorite!”
2:112
Res je, da tistemu, ki se preda Allahu in je pri tem dobrodelnik, pripada nagrada pri njegovem Gospodarju. Za takšne ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:113
Judje pravijo: “Kristjani niso na ničemer!” in Kristjani pravijo: “Judje niso na ničemer!” – medtem ko berejo Knjigo. Podobno kot oni so govorili nevedneži. Allah bo na Dan vstajenja razsodil o tistem, v čemer so se razhajali.
2:114
Ali je kdo večji zločinec od tistega, ki prepove, da se v Allahovih mesdžidih omenja Allahovo ime, in ki dela na tem, da se zrušijo? Za takšne ni, da bi vstopili vanje, razen v strahu. Na tem svetu bodo deležni ponižanja, na onem pa težkih muk.
2:115
Allahu pripadata vzhod ter zahod in kamorkoli se obrnete, je Allahov obraz. Allah je Vseobsežen in Vseveden.
2:116
Rekli so: “Allah si je vzel otroka.” Vzvišen je On (nad tem)! Zacelo, vse kar je v nebesih in na Zemlji, je Njegovo. Vse se Njemu pokorava.
2:117
On je Stvarnik nebes in Zemlje in ko se za nekaj odloči, samo reče: “Bodi!” in to nastane.
2:118
Nevedneži so rekli: “Ko bi Allah govoril z nami ali ko bi do nas prišel ajet?” Podobno so govorili tisti pred njimi, njih srca so si podobna. Mi pa smo razložili ajete narodu, ki čvrsto verjame.
2:119
Poslali smo te z Resnico, kot prinašalca radostnih novic in svarilca. Ne boš pa vprašan glede pripadnikov Ognja.
2:120
Ne judje ne kristjani ne bodo zadovoljni s teboj, dokler ne slediš njihovi veri. Reci: “Allahovo vodenje na Pravo pot je (edino) Pravo vodenje.” In če bi sledil njihovim muham zatem, ko si že prejel znanje, ne bi imel pred Allahom nobenega zaščitnika niti podpornika.
2:121
Tisti, katerim smo dali Knjigo in ji sledijo tako, kot ji je treba slediti, so tisti, ki v njo verujejo. In ti, ki vanjo ne bodo verovali, so pravi poraženci.
2:122
O, potomci Izraelovi, spomnite se blagoslovov, s katerimi sem vas obdaril in vas odlikoval pred drugimi narodi.
2:123
In pazite se Dneva, ko ne bo mogla nobena oseba prenašati ničesar namesto druge, odkup od nje ne bo sprejet, zagovorništvo ji ne bo koristilo in nihče je ne bo podpiral.
2:124
Ko je Allah z nekaj besedami preizkusil Abrahama in je on vse popolnoma opravil, je dejal: “Postavil te bom za vodjo ljudem.” Rekel je (Abraham): “Kaj pa nekateri od mojih potomcev?” Dejal je (Allah): “Krivičneži ne bodo deležni Moje zaveze.”
2:125
In namenili smo to Hišo za mesto vračanja, zatočišče ter varen prostor ljudem. Vzemite si mesto, na katerem je stal Abraham, za mesto molitve! In Abrahamu in Izmaelu smo zaupali, da očistita mojo Hišo za tiste, ki bodo okrog nje krožili, tam bivali, se klanjali in z obrazom na tla padali (v molitvi).
2:126
In ko je Abraham dejal: “Gospodar moj, naredi to mesto varno, oskrbi njegove prebivalce s plodovi, tiste, ki verujejo v Allaha in v Zadnji dan.” Dejal je (Allah): “In kdor ne bo veroval, mu bom dal kratek čas uživati, nato ga bom pahnil v ognjeno mučenje in grozen je tak konec.”
2:127
In ko sta Abraham in Izmael vzdignila temelje Hiše, (rekoč): “Gospodar naš, sprejmi od naju. Ti si zares Tisti, ki vse sliši, in Vsevedni.
2:128
Gospodar naš, stori, da Ti bova predana ter da bo med najinimi potomci Tebi predan narod. Pokaži nam naše obrede in nam odpusti, saj Ti resnično sprejemaš kesanje in si Najbolj usmiljen.
2:129
Gospodar naš, pošlji jim poslanca, enega od njih, da jim bo citiral Tvoje ajete, jih poučil o Knjigi in modrosti ter jih očistil. Ti si resnično Najveličastnejši in Najmodrejši.”
2:130
Abrahamovo vero zavrača le tisti, ki sam sebe zaničuje! Posebej smo ga (Abrahama) že izbrali na tem svetu in tudi v onostranstvu bo med krepostnimi.
2:131
Ko mu je njegov Gospodar dejal: “Predan bodi,” je rekel: “Predam se Gospodarju svetov.”
2:132
In to je Abraham priporočil svojim sinovom, prav tako Jakob, (rekoč), “O sinovi moji, Allah vam je posebej izbral to vero, zato ne umrite, razen kot muslimani (predani).”
2:133
Ali ste bili priče, ko je smrt prišla k Jakobu, ko je dejal svojim sinovom, “Koga boste častili, ko me ne bo?” Rekli so: “Častili bomo tvojega Boga in Boga tvojih prednikov – Abrahama, Izmaela in Izaka – enega Boga in mi smo Mu predani (smo muslimani).”
2:134
To je bil narod, ki je že preminil. Pripada mu, kar je zaslužil, vam pa tisto, kar ste zaslužili, in ne boste vprašani o tem, kar so počeli.
2:135
Rekli so: “Bodite judje ali kristjani, da bi bili vodeni (na Pravo pot).” Povej: “Raje smo na veri Abrahama, ki se je držal prave resnice in ni bil izmed malikovalcev.”
2:136
Recite: “Verujemo v Allaha in v to, kar je bilo razodeto nam in kar je bilo razodeto Abrahamu, Izmaelu, Izaku, Jakobu in asbat in kar je bilo dano Mojzesu, Jezusu in kar je bilo dano glasnikom (vere) od njihovega Gospodarja. Med njimi ne delamo razlik in mi smo Mu predani (smo muslimani).”
2:137
Če bodo verovali v to, v kar ste verovali vi, bodo vodeni (na Pravo pot), če pa se obrnejo stran, bodo le v razkolništvu. Allah te bo zaščitil pred njimi in On je tisti, ki vse sliši in je Vseveden.
2:138
Vera je Allahova. In kdo naj bi imel boljšo vero od Allahove? In mi smo Njegovi častilci.
2:139
Reci: “Se prerekate z nami o Allahu, Ki je naš Gospodar in vaš Gospodar? Nam pripadajo naša dejanja in vam vaša dejanja. In mi smo Mu iskreno predani.”
2:140
Mar pravite, da so bili Abraham, Izmael, Izak, Jakob in asbat judje ali kristjani? Reci: “Imate več znanja vi ali Allah?” In kdo je hujši zločinec od tistega, ki prekrije dokaz, ki ga ima od Allaha? In Allah ni nepozoren glede tega, kar počnete.
2:141
To je bil narod, ki je že preminil. Pripada mu, kar je zaslužil, vam pa tisto, kar ste vi zaslužili, in ne boste vprašani o tem, kar so počeli.
2:142
Nespametni med ljudmi bodo rekli: “Kaj jih je odvrnilo od njihove Kible , proti kateri so bili usmerjeni?” Reci: “Allahu pripadata vzhod in zahod. On vodi tistega, kogar On hoče, na Pravo pot.”
2:143
In tako smo naredili, da ste narod sredine, da bi bili priče ljudem in da bi bil Poslanec priča vam. In nismo dali Kible, proti kateri si bil usmerjen, razen da bi vedeli, kdo sledi Poslancu in kdo bo obrnil pete. To je bilo težko, razen za tiste, ki jih je Allah vodil na Pravo pot. Allah ne bo dovolil, da propade vaše verovanje. Allah je resnično Blagohoten in Usmiljen do ljudi.
2:144
Vidimo, kako obračaš obraz proti nebu. Zagotovo te bomo usmerili proti smeri, s katero boš zadovoljen. Usmeri torej obraz proti El-Mesdžidul-Haramu ! In kjerkoli boste, se z obrazi usmerite proti njemu! Tisti, ki jim je dana Knjiga, že vedo, da je to resnica njihovega Gospodarja in Allah ni nepozoren glede tega, kar počnejo!
2:145
Tudi če bi tistim, ki jim je dana Knjiga, prinesel katerikoli ajet, ne bi sledili tvoji usmeritvi, niti ti ne bi sledil njihovi in nihče od njih ne bi sledil usmeritvi drugega. In če bi sledil njihovim muham za tem, ko si že prejel znanje, bi zagotovo bil eden izmed zločincev.
2:146
Tisti, ki smo jim dali Knjigo, ga poznajo (Muhammeda), kakor poznajo svoje sinove, vendar del njih krije resnico, ne glede na to, da jo pozna.
2:147
Resnica je od tvojega Gospodarja, zato ne bodi eden od dvomljivcev!
2:148
Vsak ima svojo usmeritev, proti kateri se obrne, zatorej hitite z dobrimi deli! Kjerkoli boste, Allah vas bo vse privedel. Resnično, Allah je zmožen storiti karkoli.
2:149
Kamorkoli se nameniš, se z obrazom obrni proti El-Mesdžidul-Haramu. To je zagotovo Resnica tvojega Gospodarja in Allah ni nepozoren glede tega, kar počnete!
2:150
Kamorkoli se nameniš, se obrni z obrazom proti El-Mesdžidul-Haramu in kjerkoli boste, se z obrazi obrnite proti njemu, da vam ljudje ne bi očitali razen zločincev med njimi. Njih pa se ne bojte, ampak se bojte Mene, tako vam izpopolnim Svoj blagor in le tako ste lahko usmerjeni na Pravo pot.
2:151
Kot smo vam poslali poslanca izmed vas, da vam citira Naše ajete, vas očiščuje, vas poučuje o Knjigi ter modrosti in vas poučuje o vsem, česar niste vedeli.
2:152
Spomnite se Me, spomnil se bom vas in zahvaljujte se mi in ne bodite neverniki.
2:153
O, vi, ki verujete! Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo! Zares je Allah s potrpežljivimi.
2:154
In ne recite za tiste, ki so ubiti na Allahovi poti, da so mrtvi. Celo živi so, vendar tega ne čutite.
2:155
Skušali vas bomo z nekaj strahu, lakote, izgube imetja, življenj in pridelkov. Ti pa sporoči blago vest potrpežljivim,
2:156
tistim, ki, ko jih doleti kakšna nesreča, rečejo: “Mi pripadamo Allahu in k Njemu se bomo vrnili.”
2:157
Takim pripadata blagoslov in milost njihovega Gospodarja in takšni so na pravi poti.
2:158
Safa in Merva sta dve (šeairillah) . Za tistega, ki opravlja Hadž ali Umro , ni nič narobe, če hodi med njima. Kdor prostovoljno opravi kakšno dobro delo – Allah je Hvaležen in Vseveden!
2:159
Tiste, ki prikrivajo, kar smo objavili od jasnih dokazov in usmeritve na Pravo pot, za tem, ko smo jih v Knjigi oznanili ljudem, preklinja Allah in preklinjajo jih tudi tisti, ki preklinjajo;
2:160
… samo ne tistih, ki so se pokesali, popravili in oznanili. Sprejel bom njihovo kesanje, saj Sem Jaz Tisti, ki sprejema kesanje in Sem Najbolj usmiljen.
2:161
Tisti, ki niso verovali in so umrli kot neverniki – takim pripada Allahovo prekletstvo in prekletstvo angelov ter vseh ljudi…
2:162
…v njem (prekletstvu) bodo večno, muke jim ne bodo olajšane niti ustavljene.
2:163
Vaš Bog je samo en Bog. Ni drugega boga razen Njega, Najbolj milostnega, Najbolj usmiljenega.
2:164
V stvarstvu nebes in Zemlje, menjavi noči in dneva, ladjah, ki plujejo po morju s stvarmi, ki koristijo ljudem, vode, ki jo Allah spušča iz neba, s katero oživi zemljo po njenem mrtvilu in po njej (Zemlji) razprši premikajoča se bitja, v usmerjanju vetrov in oblakov podrejenih med nebom in Zemljo, so dokazi za ljudi, ki dojemajo.
2:165
In med ljudmi so nekateri, ki sprejmejo druge in ne Allaha, kot Njemu enake, ljubijo jih tako, kot bi morali Allaha, vendar imajo tisti, ki verujejo, močnejšo ljubezen do Allaha. Ko bi le videli zločinci takrat, ko bodo doživeli mučenje, kako vsa moč pripada Allahu in da je Allahovo mučenje težko…
2:166
…ko se bodo tisti, katerim se je sledilo odrekli tistih, ki so jim sledili, ter ko bodo videli mučenje, bodo njihove vezi prekinjene.
2:167
In tisti, ki so sledili, bodo rekli: “Ko bi le imeli možnost ponoviti (življenje na Zemlji), da bi se jim odrekli, kot so se oni odrekli nas.” Allah jim bo pokazal njihova dela, ki so za njih žalostna. In ne bodo izstopili iz Ognja.
2:168
O, ljudje! Jejte od tistega, kar je na Zemlji dovoljeno in okusno in ne sledite Satanovim stopinjam. On je zares vaš pravi sovražnik.
2:169
On vam le ukazuje, da delate zlo in počnete razvrat ter da govorite o Allahu, česar ne veste.
2:170
In ko jim je rečeno: “Sledite tistemu, kar je Allah objavil!”, odgovorijo: “Sledili bomo tistemu, pri čemer smo našli naše prednike.” Mar tudi, če njihovi predniki niso ničesar dojemali niti sprejemali vodenja na Pravo pot?!
2:171
Primer tistih, ki ne verujejo, je kot primer tistega, ki vpije nekaj, česar ne sliši drugače kot krik in vik – gluhi, nemi in slepi so, zato ne dojemajo.
2:172
O vi, ki verujete, jejte okusne stvari, s katerimi smo vas oskrbeli, in bodite hvaležni Allahu, če resnično častite Njega.
2:173
On vam je prepovedal le mrhovino, kri, svinjino in to, kar je posvečeno nekomu drugemu kot Allahu. Toda, kdor je prisiljen (pojesti) ne da bi se namenoma prekršil in samo toliko, kot je nujno, potem ga ne bremeni greh. Kajti Allah je Tisti, ki odpušča, in je Usmiljen.
2:174
Tisti, ki prekrivajo, kar je Allah razodel iz Knjige, in jo za majhno vrednost prodajajo, polnijo svoje želodce le z ognjem. Allah ne bo govoril z njimi na Dan Vstajenja, ne bo jih povzdignil in namenjene so jim boleče muke.
2:175
To so tisti, ki so kupili zablodo z usmeritvijo (na Pravo pot) in muke z odpuščanjem. Kako potrpežljivi so samo v prizadevanju, da prispejo v ogenj!
2:176
To je zato, ker je Allah razodel Knjigo z resnico. In tisti, ki so se razhajali glede Knjige, so v globokem razkolništvu.
2:177
Ni birr , da obračate svoje obraze proti vzhodu ali zahodu, temveč je birr tisti, ki veruje v Allaha, Zadnji dan, angele, Knjigo in glasnike vere in ki od svojega imetja – čeprav mu je pri srcu, daje sorodnikom, sirotam, pomoči potrebnim, popotnikom, prosjakom, za osvoboditev sužnjev in vestno opravlja molitev, daje zakat, izpolni obljubo, ko jo sklene, ima potrpljenje v času revščine in stiske ter v času bojevanja. To so tisti, ki so iskreni in bogaboječi.
2:178
O vi, ki verujete! Za umorjene vam je predpisano kazensko povračilo – svoboden za svobodnega, suženj za sužnja in ženska za žensko. Toda, če mu njegov brat nekaj odpusti, naj to nasledi z nečim spodobnim in naj mu na lep način nekaj da. To je olajšanje od vašega Gospodarja in milost. Toda, kdorkoli potem še napade, bo deležen bolečih muk.
2:179
In v povračilu (za umor) boste imeli življenja, o vi, z razumom obdarjeni, da bi lahko bili bogaboječi.
2:180
Predpisano vam je, da naj tisti, ki se mu bliža smrt in zapušča dobro imetje, spodobno naredi oporoko za starše in bližnje sorodnike. To je pravica bogaboječih.
2:181
In kdorkoli jo (oporoko) spremeni za tem, ko jo je že slišal – greh je le s tistimi, ki jo spreminjajo. Zares, Allah sliši vse in je Vseveden.
2:182
In kdor se boji, da zapustnik stori krivico ali greh in popravi to, kar je med njimi, zanj ni greha. Resnično Allah odpušča in je Usmiljen.
2:183
O vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi lahko bili bogaboječi
2:184
… določeno število dni. Če je kdorkoli med vami bolan ali na potovanju, (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. In za tiste, ki jim je težko (postiti se), je odkupnina nahraniti revno osebo. In kdorkoli prostovoljno več dá, je to zanj boljše. Toda če se postite, je za vas bolje, ko bi le vedeli.
2:185
Mesec ramadan je tisti, v katerem se je razodeval Kur’an – vodilo ljudem in jasni dokazi usmeritve ter Furkan . Zato kdorkoli doživi ta mesec, naj se posti. In kdor je bolan ali na potovanju (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. Allah želi, da vam olajša, ne da vam otežuje, ter da dopolnite število dni in da veličate Allaha zato, ker vas je vodil (na Pravo pot) in da bi lahko bili hvaležni.
2:186
In ko te Moji sužnji vprašajo o Meni, Jaz sem resnično blizu, nemudoma se odzovem prošnji prosilca, ko Me zaprosi. Zato naj se odzovejo Meni in naj verujejo v Mene, da bi tako lahko bili vodeni na Pravo pot.
2:187
Dovoljeno vam je imeti odnos z vašimi ženami v noči pred postom. One so za vas pomiritev (prekrivalo) in vi ste zanje pomiritev (prekrivalo). Allah ve, da ste slepili sami sebe, vendar vam je oprostil in odpustil. Sedaj (v noči pred postom) lahko imate odnose z njimi in sledite tistemu, kar vam je Allah predpisal. In jejte in pijte, dokler ne boste razlikovali bele niti od črne niti zore, nato dopolnite post do noči. In ne imejte odnosov z njimi, dokler ste v mesdžidih, z namenom čaščenja. To so Allahove omejitve, zato se jim ne približujte. Tako Allah pojasnjuje Svoje ajete ljudem, da bi lahko bili bogaboječi.
2:188
Ne jejte imetja drug drugega po krivici in ne dajajte tega razsoditi sodnikom, da bi tako po krivici jedli del premoženja ljudi, medtem ko vi to veste.
2:189
Sprašujejo te o mladih lunah. Reci: “To so časovne mere ljudem in za hadž.” In ni birr, da vstopate v hiše z zadnje strani, temveč je birr tisti, ki je bogaboječ, in vstopajte v hiše skozi vrata ter se bojte Allaha, da bi lahko bili uspešni.
2:190
In na Allahovi poti se bojujte s tistimi, ki se bojujejo proti vam, toda ne napadajte prvi! Ker Allah ne mara tistih, ki napadejo prvi.
2:191
In ubijte jih, kjerkoli jih najdete in preženite jih, od koder so oni pregnali vas. Saj je Fitna hujša od ubijanja. In ne bojujte se z njimi pri El-Mesdžidul-Haramu, dokler se oni ne bodo bojevali z vami pri njem in če se bodo bojevali z vami, jih ubijte. Takšna je kazen za nevernike.
2:192
In če prenehajo, Allah je zares tisti, ki oprošča in je Usmiljen.
2:193
Bojujte se z njimi, da ne bo fitne ter da bo vera pripadala Allahu. Toda če prenehajo, naj ne bo napada, razen na zločince.
2:194
Sveti mesec za sveti mesec in za vsako kršitev svetega je povračilo v isti meri. In če vas kdo napade, ga napadite kot je on napadel vas. In bojte se Allaha in vedite, da je Allah zares z bogaboječimi.
2:195
Dajajte (od svojega imetja) na Allahovi poti in ne mečite se z lastnimi rokami v pogubo. In delajte dobro; Allah resnično ljubi dobrodelnike.
2:196
In dopolnite hadž in umro za Allaha. Toda, če bi bili zadržani, potem (darujte) kar zmorete od žrtvenih živali. In ne brijte si glav, dokler ne prispe žrtvena žival do svojega mesta. In kdorkoli izmed vas je bolan ali ima poškodbo na glavi, naj se odkupi s postom ali miloščino ali žrtvovanjem. In ko ste zopet varni; tisti, ki opravi umro in jo nasledi s hadžem, naj daruje, kar zmore od žrtvenih živali. In tisti, ki je ne najde, naj se posti tri dni med hadžem in sedem, ko se vrne. To je polnih deset. To je za tiste, čigar družine niso prebivalci El-Mesdžidul-Harama. In bojte se Allaha in vedite, da Allah zares ostro kaznuje.
2:197
Hadž je v znanih mesecih. Tisti, ki se v njih obveže (opraviti) hadž, zanj med hadžem ni spolnih odnosov, razvrata in prepiranja. In karkoli dobrega opravite – Allah to ve. In s seboj vzemite oskrbo, toda resnično, najboljša oskrba je bogaboječnost. In bojte se Me, o, vi z razumom obdarjeni.
2:198
Nič ni narobe, če iščete še kaj dobrega od vašega Gospodarja. Toda, ko odrinete od Arefata , se spomnite Allaha pri El-Meš’arul-Haramu . In spomnite se Nanj, tako kot vas je usmeril (na Pravo pot), ne glede na to, da ste pred tem bili med tistimi, ki so v zablodi.
2:199
Nato odidite, od koder odhajajo ljudje in prosite Allaha odpuščanja. Resnično Allah oprošča in je Usmiljen.
2:200
In ko opravite svoje obrede, se spomnite Allaha, kot se spominjate svojih očetov ali še močneje. In med ljudmi so nekateri, ki pravijo: “Gospodar naš, daj nam na tem svetu!” In v onostranstvu nimajo nobenega deleža.
2:201
In med njimi so nekateri, ki pravijo: “Gospodar naš, daj nam dobro na tem svetu in na onem svetu in obvaruj nas pred mukami v ognju.”
2:202
Takšni bodo imeli delež od tistega, kar so si prislužili, in Allah hitro poravna račune.
2:203
In spomnite se Allaha v določenem številu dni. In kdor hiti v dveh dneh; zanj ni greha; in kdor zamudi; zanj ni greha – to je za tiste, ki se bojijo Allaha. In bojte se Allaha in vedite, da boste pred Njim zbrani.
2:204
In med ljudmi je tisti, katerega govor ti v svetnem življenju ugaja, in jemlje Allaha za pričo za to, kar je v njegovem srcu, vendar je najsilovitejši nasprotnik.
2:205
In ko se obrne stran, si prizadeva širiti pokvarjenost po Zemlji, uničevati posevke ter zarod. Toda Allah ne mara pokvarjenosti.
2:206
In ko mu je rečeno: “Boj se Allaha!”, ga prevzame ponos do greha. Njemu pripada Pekel, kako slabo je to končno bivališče.
2:207
In med ljudmi je tisti, ki proda sebe v iskanju Allahovega zadovoljstva. In Allah je blagohoten do (Svojih) sužnjev.
2:208
O, vi, ki verujete, vstopite v islam celovito in ne sledite Satanovim stopinjam. On je zares vaš pravi sovražnik.
2:209
Toda, če zaidete za tem, ko so vam prišli jasni dokazi, potem vedite, da je Allah zares Plemenit in Moder.
2:210
Mar čakajo le, da bo k njim prišel Allah s sencami oblakov in angeli in bo stvar odločena? In k Allahu se vračajo vse zadeve.
2:211
Vprašaj potomce Izraela, koliko jasnih dokazov smo jim dali! In kdor spreminja Allahov blagor za tem, ko ga je že dobil – Allahova kazen je zares težka.
2:212
Nevernikom je okrašeno tuzemsko življenje in oni se rogajo tistim, ki verujejo. Tisti, ki so bogaboječi, bodo nad njimi na Sodnem dnevu, Allah pa oskrbuje kogar hoče, brez računa.
2:213
Ljudje so bili en narod. Nato je Allah poslal glasnike vere kot prinašalce veselih novic in svarilce in z njimi poslal Knjige z resnico, da bi sodile med ljudmi o stvareh, o katerih so se razhajali. In niso se razhajali glede njega (Muhammeda) zaradi medsebojne napadalnosti, razen tisti, katerim je bil poslan za tem, ko so jim že bili dani jasni dokazi. In Allah je vodil tiste, ki so verovali, pri njihovih razhajanjih glede resnice z Njegovim dovoljenjem. In Allah vodi, kogar hoče, na Pravo pot.
2:214
Ali ste si mislili, da boste vstopili v Raj, ne da bi vas doletelo to, kar je doletelo tiste, ki so bili pred vami in so preminili? Dotaknila se jih je revščina, stiska in treslo jih je vse, dokler niso Poslanec in tisti, ki so verovali z njim, rekli: “Kdaj bo Allahova podpora?” Nedvomno, Allahova podpora je zares blizu.
2:215
Sprašujejo te, kaj naj dajejo (od imetja). Reci: “Karkoli dobrega dajete, naj bo za starše, sorodnike, sirote, pomoči potrebne in popotnike. In karkoli dobrega naredite, Allah zares za to ve.”
2:216
Predpisano vam je bojevanje, čeprav ga sovražite. Toda, morda sovražite nekaj, kar je dobro za vas in ljubite nekaj, kar je slabo za vas. In Allah vè medtem, ko vi ne veste.
2:217
Sprašujejo te o svetem mesecu – ali je bojevanje v njem. Reci: “Bojevanje v njem je velik greh, toda odvračanje od Allahove poti, nevera Vanj, (onemogočanje dostopa) do El-Mesdžidul-Harama in izgon njegovih prebivalcev je še večji greh pri Allahu. In fitna je hujša od ubijanja.” Oni se bodo še naprej bojevali z vami vse, dokler vas ne odvrnejo od vaše vere – če bodo zmogli. In tisti izmed vas, ki se spreobrnejo iz svoje vere in umrejo kot neverniki – njihova dejanja bodo tako na tem kot na onem svetu uničena. In takšni so pripadniki Ognja, v njem bodo večno.
2:218
Resnično! Tisti, ki verujejo in tisti, ki so bili begunci in tisti, ki so se borili na Allahovi poti, takšni lahko pričakujejo Allahovo milost. Allah pa oprošča in je Usmiljen.
2:219
Sprašujejo te glede vina in kockanja. Reci: “V njima je velik greh in (nekaj) koristi za ljudi. Toda njun greh je večji od njune koristi.” In sprašujejo te, kaj naj dajejo (od imetja). Reci: “Presežek.” Tako vam Allah pojasnjuje ajete, da bi lahko razmislili.
2:220
… na tem in na onem svetu. In sprašujejo te o sirotah. Reci: “Izboljšanje je dobro zanje. In če se družite z njimi – potem so vaši bratje. In Allah prepozna tistega, ki kvari od tistega, ki izboljšuje. In če bi Allah hotel, bi vas zagotovo preobremenil. Allah je zares Plemenit in Moder.”
2:221
Ne ženite se z malikovalkami, dokler ne začnejo verjeti. In sužnja vernica je zares boljša od malikovalke, čeprav vas ta navdušuje. In ne ženite malikovalcev (z vernicami), dokler ne začnejo verjeti. In suženj vernik je zares boljši od malikovalca, čeprav vas ta navdušuje. Takšni vabijo v Ogenj in Allah s svojim dovoljenjem vabi v Raj ter oproščanje in razjasnjuje Svoje ajete ljudem, da bi se lahko spomnili.
2:222
Sprašujejo te o mesečnem perilu. Reci: “Ono je škodljivo.” Zato se izogibajte žena (spolno) v obdobju mesečnega perila in ne bližajte se jim, dokler se ne očistijo. Ko pa se očistijo, imejte z njimi odnos tam, kjer vam je Allah ukazal. Allah resnično ljubi tiste, ki se pogosto kesajo in se pogosto čistijo.
2:223
Vaše žene so mesta vaše setve, zato imejte odnos z mesti vaše setve, kakor vam je ljubo, in dajajte vnaprej kaj zase in bojte se Allaha ter vedite, da se boste z Njim srečali. Ti pa širi blago vest vernikom.
2:224
Naj vas prisege pri Allahu ne odvračajo od tega, da bi bili krepostni, da se bojite Allaha ter da izboljšujete (popravljate stanje) med ljudmi. Allah zares vse sliši in je Vseveden.
2:225
Allah vas ne krivi za nenamerne zaobljube, toda krivi vas za tisto, kar so zaslužila vaša srca. Allah zares oprošča in je Prizanesljiv.
2:226
Tisti, ki prisežejo, da se ne bodo približali (spolno) svojim ženam, naj čakajo štiri mesece. Če pa se (pred tem) vrnejo – Allah zares oprošča in je Milosten!
2:227
In če se odločijo za ločitev – Allah zares vse sliši in je Vseveden!
2:228
Ločene žene naj čakajo, da minejo tri mesečna perila. Ni jim dovoljeno skriti, kar je Allah ustvaril v njihovih maternicah, če verujejo v Allaha in v Zadnji dan. In njihovi možje so upravičeni, da jih vzamejo nazaj v tem obdobju, če bi hoteli pomiritev. Njim (ženam) pripada na dostojen način enako (pravic), kot so njihove dolžnosti, in možje so stopnjo nad njimi. Allah je zares Plemenit in Moder.
2:229
Ločitev je dvakrat, nato pa zadržanje na dostojen način ali pa (jo) z lepim ravnanjem pustiti. In ni vam dovoljeno, da vzamete karkoli od tistega, kar ste jim (ženam) dali, razen če se oba bojita, da ne bosta upoštevala Allahovih meja. Toda če se bojite, da ne bosta upoštevala Allahovih meja, potem ni za njiju nič narobe, če bi se (ona) z nečim odkupila. To so Allahove meje, zato jih ne prekoračite. In tisti, ki prekoračijo Allahove meje, so pravi zločinci.
2:230
Če se loči od nje, potem nima pravice do nje, dokler se ne bo poročila z drugim možem, in če bi se ta ločil od nje, šele takrat ni nič narobe, da se znova vzameta, če mislita, da bosta lahko vzpostavila Allahove meje. To so Allahove meje (predpisi), razlaga jih narodu, ki ima znanje.
2:231
In ko se ločite od žena in one izpolnijo predpisani rok, jih dostojno zadržite ali dostojno odpravite. In ne zadržujte jih zlonamerno, da bi jih napadali! Kdor to počne, je zares storil zločin proti sebi. In ne norčujte se iz Allahovih ajetov in spomnite se na Allahov blagoslov do vas ter na tisto, kar vam je spustil od Knjige in modrosti, da vas s tem opominja. In bojte se Allaha in vedite, da Allah vè o vsaki zadevi zares vse.
2:232
In ko se ločite od žena in one izpolnijo predpisani rok, jim ne prepovejte, da se poročijo s svojimi možmi, če se med seboj dostojno strinjajo. S tem se opominja tistega med vami, ki veruje v Allaha in v Zadnji dan. To je bolj pohvalno in čistejše za vas. Allah zares vè in vi ne veste.
2:233
In mame dojijo svoje otroke polni dve leti, tisti, ki želijo izpopolniti dojenje. In na tistih, katerim so rojeni otroci, je dolžnost oskrbovati in priskrbeti oblačila na dostojen način. Nikogar se ne zadolžuje preko njegovih zmožnosti. Naj se ne škoduje materi zaradi njenega otroka niti ne tistemu, kateremu je rojen otrok, zaradi njegovega otroka. In na dediču je enaka dolžnost. In če hočeta na podlagi medsebojnega posvetovanja in strinjanja (predčasno) odstaviti otroka, ju ne bremeni nikakršen greh. In če želite, da vam otroke doji druga, vas ne bremeni nikakršen greh, če boste dali tisto, kar pripada, na dostojen način. In bojte se Allaha in vedite, da ima Allah neomejen vpogled v to, kar počnete.
2:234
In tisti od vas, ki umrejo, in pustijo za sabo žene, naj le te čakajo štiri mesece in deset dni. In ko izpolnijo predpisani rok, vas ne bremeni nikakršen greh za tisto, kar bodo storile zase na dostojen način. Allah zares ve vse, kar počnete.
2:235
Ne bremeni vas nikakršen greh, če nakažete, da boste zaprosili žene ali pa to (misel) zadržite zase. Allah ve, da jih omenjate, toda skrivoma se z njimi ne dogovarjajte, razen če bi imeli dostojen govor. In ne odločajte se za sklenitev zakona, dokler ne bo zanj nastopil predpisani rok. Vedite, da Allah vè, kar je v vaših dušah, zato se Ga pazite. In vedite, da Allah zares oprošča in je Prizanesljiv.
2:236
Ne bremeni vas nikakršen greh, če se ločite od žena, niste pa se jih dotaknili niti se niste obvezali, da jih obdarujete . Dajte jim nekaj, s čimer se bodo okoristile, premožen človek naj da po svojih zmožnostih, siromak po svojih, nekaj koristnega na dostojen način. To je dolžnost dobrodelnikov.
2:237
In če se ločite od njih, preden se jih dotaknete, vendar ste se že obvezali, kaj boste dali (za poročno darilo), jim pripada polovica tistega, kar ste se obvezali, razen če one oprostijo ali da oprosti tisti, ki odloča o sklenitvi zakona. In če oprostite, je to še bližje bogaboječnosti. Ne pozabite biti velikodušni med seboj, saj ima Allah neomejen vpogled v to, kar počnete.
2:238
Pazite na molitve, zlasti na srednjo molitev in ponižno stojte pred Allahom.
2:239
In če se bojite, molite med hojo ali med jahanjem . In ko ste na varnem, se spomnite Allaha kot vas je naučil, česar niste vedeli.
2:240
Tisti med vami, ki umrejo in pustijo za sabo žene, naj jim z oporoko določijo oskrbo za leto dni in naj se jih ne odganja (od moževega doma). Če ga zapustijo, vas ne bremeni nikakršen greh za tisto, kar so storile zase na dostojen način. In Allah je zares Plemenit in Moder.
2:241
Ločenim ženam pripada preskrba na dostojen način. To je dolžnost bogaboječih.
2:242
Tako vam Allah razjasnjuje Svoje ajete, da bi lahko dojeli!
2:243
Mar nisi videl tistih, ki so odšli od svojih domov, bilo jih je na tisoče, v strahu pred smrtjo, ko jim je Allah rekel: “Pomrite!” nato pa jih oživel. Allah je resnično velikodušen do ljudi, toda večina ljudi se ne zahvaljuje.
2:244
In bojujte se na Allahovi poti in vedite, da Allah zares vse sliši in je Vseveden.
2:245
Kdo je ta, ki bi posodil Allahu lepo posojilo, On pa mu ga bo velikokrat pomnožil? Allah pa zmanjša in poveča, k Njemu se boste vrnili!
2:246
Mar nisi videl starešin Izraelovih potomcev po Mojzesu, ko so rekli svojemu glasniku vere: “Pošlji nam kralja, da se bomo bojevali na Allahovi poti!” Dejal je: “Ali se potem, ko bi vam bil predpisan boj, ne bi bojevali?” Rekli so: “Zakaj se ne bi bojevali na Allahovi poti, ko smo že pregnani iz svojih domov in stran od svojih sinov?” In ko jim je bil predpisan boj, so se obrnili proč, razen peščice med njimi, Allah pa dobro ve, kdo so zločinci.
2:247
Njihov glasnik vere jim je rekel: “Allah vam je že poslal Taluta za kralja.” Rekli so: “Od kod njemu oblast nad nami, mi pa smo do oblasti bolj upravičeni kot on in tudi ni mu dano zadostno premoženje.” Dejal je: “Allah ga je posebej izbral med vami in mu dal širino v znanju ter telesno moč. Allah daje oblast, komur hoče, in Allah je Vseobsežen,Vseveden.”
2:248
In njihov glasnik vere jim je rekel: “Znak njegove oblasti je, da bo k vam prišla skrinja, ki jo bodo nosili angeli in v kateri je spokoj od vašega Gospodarja ter ostanek tistega, kar so zapustili Mojzesovi in Aaronovi sledilci. V tem je zares znamenje za vas, če ste verniki.”
2:249
Ko se je Talut z vojsko oddvojil, je dejal: “Allah vas bo skušal z neko reko, pa kdor se napije iz nje, ni od mene, kdor pa je ne okusi ali kdor bo zajel le za pest je zares od mene.” In napili so se iz nje razen redki med njimi. In ko jo je prečkal on in tisti, ki so verovali z njim, so rekli: “Danes nimamo moči (za boj) proti Goljatu in njegovi vojski!” Tisti, ki so bili prepričani, da bodo srečali Allaha, so dejali: “Kolikokrat je kakšna majhna skupina premagala veliko skupino z Allahovim dovoljenjem.” In Allah je s potrpežljivimi!
2:250
In ko so prišli pred Goljata in njegovo vojsko, so rekli: “Gospodar naš, nakloni nam potrpežljivost, učvrsti naše noge in daj nam zmago proti narodu nevernikov!”
2:251
Premagali so jih z Allahovim dovoljenjem. David je ubil Goljata in Allah mu je dal oblast ter modrost in ga poučil o tistem, kar je On hotel. Če Allah ne bi dal, da ljudje drugi druge odbijajo, bi se po Zemlji razširila pokvarjenost; toda Allah je velikodušen do vseh svetov.
2:252
To so Allahovi ajeti, ki ti jih citiramo po resnici, in ti si zares eden od poslancev.
2:253
To so poslanci, ki Smo jih povzdignili ene nad druge. Allah je govoril z nekaterimi od njih, nekatere pa je dvignil za nekaj ravni. In Jezusu, Marijinemu sinu, smo dali jasna znamenja in ga podprli s Svetim Duhom (angelom Gabrijelom). In če bi Allah hotel, se ne bi pobijali med seboj tisti, ki so bili za njimi, za tem, ko so že prejeli jasna znamenja, vendar se niso strinjali: nekateri med njimi so verovali, nekateri pa zanikali. In če bi Allah hotel, se ne bi pobijali med seboj, toda Allah počne tisto, kar želi.
2:254
O, verniki! Dajajte od tega, s čimer vas oskrbujemo, preden napoči dan, v katerem ne bo ne trgovanja, ne prijateljstev in ne zagovarjanja! In neverniki so zločinci.
2:255
Allah, ni drugega boga razen Njega, Večno-živi Samo-obstoječi Vzdrževalec vsega! Ne prevzameta Ga ne dremež ne spanec. Pripada Mu vse, kar je na nebesih, in vse, kar je na Zemlji. Kdo je tisti, ki nekoga zagovarja pri Njem, razen z Njegovim dovoljenjem? On (Allah) ve, kaj je bilo pred njimi in kaj bo za njimi; in ne morejo obvladovati delčka Njegovega znanja, razen toliko, kolikor sam hoče. Njegov Kursi obdaja nebesa in Zemljo in ohranjanje le-teh Mu ni težko. In On je Najvišji, Veličastni!
2:256
Ni prisile v vero, saj je razlika med Pravo potjo in zablodo jasna. Kdor zavrača Tagut in veruje v Allaha, se je oprijel najčvrstejše vezi, ki se ne bo prekinila. In Allah sliši vse, je Vseveden.
2:257
Allah je zaščitnik tistih, ki verujejo, vodi jih iz tèma v svetlobo. Zaščitniki tistih, ki ne verujejo, pa so taguti; vodijo jih iz svetlobe v tème. Takšni so pripadniki Ognja, v njem bodo večno.
2:258
Mar nisi videl tistega, ki je Abrahamu oporekal glede njegovega Gospodarja, ker mu je Allah dal oblast? Ko je Abraham rekel: “Moj Gospodar je tisti, ki daje življenje in smrt.” Rekel je: “Jaz dajem življenje in smrt!” Abraham je dejal: “Allah zares privede sonce z vzhoda, pa ga ti privedi z zahoda!” Pa se je zmedel tisti, ki ni verjel. In Allah ne vodi naroda zločincev na Pravo pot.
2:259
Ali kot tistega, ki je šel mimo mesta, praznega in porušenega do temeljev, rekel: “Kako le bo Allah oživel to (mesto) po njegovi smrti?” Nato ga je Allah usmrtil, pa ga čez sto let oživil. Rekel mu je: “Kako dolgo si ostal?” Rekel je: “Pomudil sem se dan ali del dneva.” Dejal je (Allah): “Ne, zadržal si se sto let! Poglej svojo hrano in pijačo, kako se nista spremenili, in poglej svojega osla; naredili te bomo za znamenje ljudem. Poglej kosti, kako jih sestavljamo in nato obdamo z mesom!” Ko mu je to postalo jasno, je rekel: “Vem, da je Allah resnično zmožen storiti karkoli.”
2:260
In ko je Abraham dejal: “Gospodar moj, pokaži mi, kako oživljaš mrtve.” Rekel je (Allah): “Mar ne veruješ?” Rekel je: “Verujem, ampak le, da se pomiri moje srce.” Dejal je: “Vzemi štiri ptice, jih razsekaj in na vsak hrib postavi del njih, nato pa jih pokliči. Urno bodo prišle k tebi in vedi, da je Allah zares Plemenit in Moder!”
2:261
Primer tistih, ki dajejo svoja premoženja na Allahovi poti, je podoben primeru zrna, iz katerega vznikne sedem klasov, v vsakem klasu pa je sto zrn. Allah pa večkratno daje, komur hoče. In Allah je Vseobsežen, Vseveden!
2:262
Tistim, ki dajejo svoja premoženja na Allahovi poti, ne da bi temu sledilo očitanje ali povzročanje škode, pripada nagrada pri njihovem Gospodarju, zanje ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:263
Prijazna beseda in odpuščanje sta boljša od miloščine, ki ji sledi povzročanje škode. In Allah je Neodvisen od kogarkoli, Prizanesljiv.
2:264
O vi, ki verujete! Ne izničite svoje miloščine z očitki in povzročanjem škode kot tisti, ki daje svoje premoženje iz nečimrnosti do ljudi, ne veruje pa niti v Allaha niti v Zadnji dan. Njegov primer je podoben primeru stene, na kateri je zemlja, ko pa jo doleti nevihta, ostane gladka. Ne bodo zmožni dobiti česarkoli za tisto, kar so dobrega počeli. In Allah ne bo vodil nevernega naroda na Pravo pot.
2:265
In primer tistih, ki dajejo svoja premoženja v pričakovanju Allahovega zadovoljstva in potrjujoč svojo vero (v nagrado), je podoben primeru plodnega vrta na griču, ki ga je doletela obilica dežja, pa je nato obrodil dvakrat več. Ko ga ne bi doletela obilica dežja, bi bilo dovolj rosenje. In Allah ima neomejen vpogled v to, kar počnete.
2:266
Mar bi si kdo med vami želel imeti vrt palm in grozdja, v katerem tečejo reke in v katerem bi imel plodove vseh vrst, ko ga doleti starost in ima nemočne otroke, pa bi ga (vrt) zadel in zažgal ognjeni vihar? Tako vam Allah pojasnjuje Svoje ajete, da bi razmišljali.
2:267
O vi, ki verujete! Dajajte od dobrih stvari, ki ste si jih prislužili, in od tega, kar vam dajemo iz zemlje. In ne dajajte slabih stvari, ki jih niti sami ne bi sprejeli, razen nevede. In vedite, da je Allah Neodvisen in Hvaljen.
2:268
Šejtan vam obljublja revščino in vam ukazuje, da delate zlo. Allah pa vam obljublja, da boste deležni Njegovega odpuščanja in velikodušnosti. In Allah je Vseobsežen, Vseveden.
2:269
Daje modrost, komur hoče. In komur bo dana modrost, je že dobil veliko dobrega. In ne bodo se spomnili, razen z razumom obdarjeni.
2:270
In kakršenkoli dar darujete in h kakršnikoli zaobljubi se zavežete, Allah to ve. Zločinci pa ne bodo imeli nobenih podpornikov!
2:271
Če razkrijete miloščino, potem je to zelo dobro. Toda če jo skrijete in daste revnim, je to za vas bolje. In pokrila bo nekatera vaša slaba dejanja. In Allah dobro vé, kaj počnete.
2:272
Ni tvoja dolžnost, da jih vodiš na Pravo pot, kajti Allah vodi na Pravo pot, kogar hoče. Karkoli dobrega dajete, je to za vas (dobro) in ne dajajte, razen iz želje do Allahovega obraza! Vse, kar boste dali, se vam bo več kot vrnilo in ne boste utrpeli krivice.
2:273
Dajajte revnim, tistim, ki so zadržani na Allahovi poti, ne morejo pa svoje oskrbe iskati po zemlji. Zanje bi nevednež zaradi njihovega preziranja prosjačenja pomislil, da so bogati. Prepoznal jih boš po njihovih znakih, ne nadlegujejo ljudi s prosjačenjem. In kar dobrega dajete, Allah za to zagotovo vé.
2:274
Tistim, ki dajejo svoja premoženja ponoči in podnevi, tajno in javno, pripada nagrada pri njihovem Gospodarju. In zanje ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:275
Ti, ki jedo (jemljejo) obresti, se ne bodo dvignili, razen kot tisti, ki ga je satan z dotikom dotolkel. To je zato, ker so govorili: “Obresti so enake prodaji.” Allah pa je dovolil prodajo in prepovedal obresti. Do kogar bo prišlo Gospodarjevo svarilo in s tem preneha, mu pripada, kar je bilo dotlej, in njegove zadeve pripadajo Allahu. In tisti, ki se znova vrnejo, bodo pripadniki Ognja. V njem bodo večno.
2:276
Allah uničuje obresti, povečuje miloščine in Allah ne mara nobenega nevernika, nobenega grešnika.
2:277
Zares tistim, ki verujejo, opravljajo dobra dela, vzpostavljajo molitev in dajejo zakat, pripadajo njihove nagrade pri njihovem Gospodarju, zanje ne bo strahu in ne bodo žalovali.
2:278
O vi, ki verujete! Bojte se Allaha in opustite, kar je ostalo od obresti, če ste pravi verniki.
2:279
Toda če tega ne storite, bodite prepričani, da boste v vojni z Allahom in Njegovim poslancem. Če pa se pokesate, vam pripada glavnica vašega imetja; ne delajte krivice in tudi vam se ne dela krivica.
2:280
In če (vašega dolžnika) pesti pomanjkanje, počakajte, da bo lažje. Toda če daste miloščino (tj. odpustite dolg), je to za vas bolje, ko bi le vedeli.
2:281
In pazite se Dneva, ko se boste vrnili k Allahu, ko bo vsakemu poplačano tisto, kar je zaslužil, in nihče ne bo utrpel krivice.
2:282
O vi, ki verujete! Ko si med sabo dajete kakšno posojilo za določen čas, si to zapišite. In naj (ga) med vami pravično zapiše pisar. Naj noben pisar ne zavrne zapisati tako, kot ga je to naučil Allah. Naj zapiše in naj narekuje tisti, ki je dolžan, ter naj se boji Allaha, svojega Gospodarja, in naj nič od tega (dolga) ne zataji. Če pa ima tisti, ki je dolžan, omejeno razumevanje, je prešibek ali nezmožen narekovati sam, naj pravično narekuje njegov skrbnik. In vzemite si za priči dva izmed vaših mož. Če ne bi bilo dveh mož, potem naj bodo mož in dve ženski izmed tistih, s katerimi ste zadovoljni kot pričami, tako da če bi se ena zmotila, bi jo druga spomnila. In priče naj ne zavrnejo (pričanja), ko se jih povabi. In naj vam ne bo odveč, da ga (dolg) zapišete, naj je neznaten ali velik, ter da zapišete njegov rok. To je bolj pravično pri Allahu, boljše glede pričanja in manj možnosti je, da bi se zmotili. Razen ko gre za trgovino na licu mesta, ki jo sklepate med seboj; potem ni za vas nič narobe, če je ne zapišete. In naj bodo priče pri vaši kupoprodaji. Naj ne bo oškodovan niti pisar niti priča, ker če to storite, je to za vas izhod iz pokornosti. Bojte se Allaha, saj vas Allah uči in Allah vé o vsaki zadevi zares vse.
2:283
In če ste na potovanju in ne najdete pisca, potem sprejmite jamstva. Če zaupate drug drugim, potem naj tisti, ki mu je zaupano, izpolni, kar mu je zaupano, in naj se boji Allaha, svojega Gospodarja. In ne tajite pričanj, saj je srce tistega, ki jih taji, zares grešno. Allah pa je Vseveden glede tega, kar počnete.
2:284
Allahu pripada vse, kar je v nebesih in kar je na Zemlji. Če kažete tisto, kar je v vas, ali če to prekrivate, bo za to Allah obračunal z vami. Odpustil pa bo, komur bo hotel, in kaznoval bo, kogar bo hotel. In Allah je zares zmožen storiti karkoli.
2:285
Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance, (rekoč): “Ne delamo razlik med katerimkoli od Njegovih poslancev.” In dejali so: “Slišali smo in se pokoravamo. (Prosimo) Tvoje odpuščanje, Gospodar naš, in k Tebi bomo vrnjeni.”
2:286
Allah nobene osebe ne zadolžuje preko njenih zmožnosti. Njej pripada, kar si je dobrega zaslužila, in v pogubo ji je, kar si je slabega prislužila. “Gospodar naš, ne zameri nam, če smo pozabili ali storili napako! Gospodar naš, ne zadolži nas s težkimi zadolžitvami, kot si zadolžil tiste pred nami! Gospodar naš, ne obremenjuj nas s tistim, za kar nimamo moči, oprosti nam, nam odpusti in se nas usmili! Ti si naš Zaščitnik, daj nam zmago nad nevernim narodom!”
