[Boots]

V teh dneh, ko nas je večina prekomerno težkih, je veliko ljudi poskusilo različne vrste postenja.

Nekateri bodo ves dan pili samo sok ali jedli samo sadje ali se izogibali sladkorju in škrobu ali za nekaj časa pustili alkohol.

Kljub temu pa se veliki večini ljudi zdi ideja o muslimanskemu postu v mesecu Ramadanu čudna.

Celoten narod, skoraj 2 milijardi ljudi, moških in žensk, mladih in starih, bogatih in revnih se v času dnevnih ur Ramadana skupaj postijo in se vzdržujejo hrane, pijače in spolnih odnosov.

To je opis meseca Ramadana.

Kakšen pomen ima Ramadan? Ali ni to zelo stroga praksa? Ali je to samo čas, ko muslimani spijo in se postijo in komaj kaj delajo čez dan; potem pa jedo, pijejo in ostajajo budni vso noč? Kakšen je v resnici duh Ramadana?
Post je predpisan tudi v drugih veroizpovedih

V slovenščini “post” pomeni, da se človek prostovoljno vzdrži hrane ali določenih vrst hrane, v znak spoštovanja svetega dne ali v znak žalovanja, žalosti ali kesanja.

To prakso je mogoče najti v večini večjih svetovnih veroizpovedih.

Na primer:

Hinduizem: Post v sanskritu se imenuje upavasa.

Verni hindujci se ob posebnih priložnostih postijo v znak spoštovanja svojih osebnih bogov ali kot del pokoravanja.

Večina vernih hindujcev se posti redno ali ob posebnih priložnostih, kot so festivali. V teh dneh sploh ne jedo, jedo le enkrat ali pa imajo posebno dieto s sadjem ali preprosto hrano.

Judaizem: Jom Kipur (Dan odrešitve) je zadnji od desetih dni kesanja, na 10. dan meseca Tišri.

Na ta dan je prepovedano jesti, piti, se umivati, nositi usnje ali imeti spolne odnose. Poleg tega velja prepoved dela, podobno kot pri Šabatu. [Slovar svetovnih verstev, stran 817]

Prav tako je omembe vredno, da je v Stari zavezi zapisano, da se je postil tudi Mojzes (mir z njim):

“Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; ni jedel kruha in ni pil vode. (2. Mojzesova knjiga 34:28)

Za katoliške kristjane je Veliki post glavna sezona posta, ki posnema štiridesetdnevni post Jezusa (mir z njim) [Slovar svetovnih verstev, stran 425]

V četrtem stoletju se je post začel šest tednov pred Veliko nočjo ali pred velikim tednom. V sedmem stoletju pa je bil v večini krajev prilagojen na štirideset dni dejanskega posta.

V Evangeliju je zapisano, da se je Jezus postil, tako kot Mojzes. “Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. (Matej 4:2 in Luka 4:2)

Bog v tem kontekstu pravi v Kur’anu:

[Boots]

“O vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi lahko bili bogaboječi” [Plemeniti Kur’an 2:183]

Izmed najpravičnejših dejanj

Čeprav je v večini veroizpovedi post namenjen odrešitvi grehov in odpuščanju, je v islamu predpisan predvsem z namenom približevanja Bogu, kot je navedeno v zgoraj omenjenem verzu.

Ker je bogaboječnost predpogoj za pravičnost, ima post v islamu velik pomen.

Zato ni presenetljiv odgovor poslanca Muhammada (mir in blagoslov z njim), ko je bil vprašan o tem, katero je najboljše dejanje. Odgovoril je:

“Post, saj ne obstaja ničesar njemu enakovrednega.” [An-Nasa’i]
Ravni postenja

Obstaja toliko ravni postenja, kot obstaja različnih obrazov ljudi. Pravilni post bi moral zajemati vse razsežnosti človeškega obstoja, da bo tako lahko dosegel Božji načrtovan učinek.

Sledi nekaj glavnih ravni postenja:
Obredna raven:

Ta raven posta zahteva izpolnjevanje osnovnih pravil posta, kot so izogibanje hrani, pijači in spolnim odnosom med zoro in sončnim zahodom, 29 ali 30 dni vsako leto.

Na tej ravni človek sledi predpisom postenja, ne da bi pri tem posvečal posebno pozornost duhu postenja.

To je vhodna raven, ki mora biti izpolnjena, da je post v islamu pravilen. Toda druge ravni posta morajo biti dodane, da bo post imel dejanski vpliv na posameznika.

Post na tej ravni ne bo imel duhovnih koristi, razen iz vidika podreditve Božjim navodilom, v primeru, da človek sledi obredom zavestno in ne zgolj iz tradicije.

Post na obredni ravni, tako sam po sebi ne bo očistil posameznika njegovih grehov.
Fizična raven:

Post na fizični ravni, na način, kot nas ga je učil Poslanec ﷺ (sunnah) povzroči, da človek, ki se posti, izkusi muke lakote in žeje.

Poslanec Muhammad ﷺ je pred zoro zaužil lahek obrok (suhur) in zmerni obrok (iftar), ob prekinitvi posta ob sončnem zahodu. Pri tem se je skrbno izogibal napolnitvi svojega želodca.

Poroča se, da je rekel:

“Najhujša posoda, ki jo človek lahko napolni je njegov želodec. Zadostuje mu le nekaj grižljajev, da drži svojo hrbtenico. Če pa ga njegova želja premaga, potem naj ga (želodec) napolni tretjino s hrano, tretjino s pijačo in tretjino z zrakom. [Ibn Madža]

Poslanec ﷺ je tik pred začetkom molitve ob sončnem zahodu prekinil svoj post z nekaj svežih ali suhih datljev in kozarcem vode. [Abu Davud]

Ta raven omogoča človeku, ki se posti, da izkusi muke lakote in žeje in s tem razvije sočutje do tistih, ki umirajo od lakote in žeje v drugih delih sveta.
Zdravstvene koristi:

Na fizični ravni, post vpliva na kemikalije v možganih, ki prenašajo sporočila in ustvarjajo občutke, imenovane živčni prenašalci (ali nevrotransmitorji). Post spodbuja sistem nevrotransmiterjev endorfina, ki je povezan z občutkom dobrega počutja in evforijo, da proizvaja več endorfinov in nam da občutek boljšega počutja. To je podobno učinku telovadbe (vendar brez fizičnega dela).

Medicinski strokovnjaki so opazili, da post izboljša fizično zdravje na številne načine. Med postom telo na primer porabi shranjeni holesterol (maščobe), ki se pogosto odlaga v krvnem sistemu, pa tudi na drugih maščobnih predelih telesa.

Tako lahko vidimo, da pomaga pri vzdrževanju telesa in zmanjšuje nevarnost srčnih napadov.

Razlika med obredno ravnjo in fizično ravnjo je v tem, da lahko posameznik, ki izvaja obredni post, poje velike obroke pred začetkom posta in takoj po končanem postu ter ne občuti lakote ali žeje skozi cel mesec.

Vendar kot pri prvi ravni, če post ne vključuje drugih ravni, bo post le fizično naporen.

Poslanec ﷺ je rekel:

“Morda nekdo, ki se posti od posta ne bo imel ničesar drugega kot lakoto in žejo. [Ibn Madža]
Raven libida:

Ta raven posta nam omogoča lažje nadzorovanje spolnega sla ali poželjenja (libido).

V teh časih, ko mediji nenehno vztrajajo na spolnih poželenjih pri promociji in prodaji izdelkov, je zmožnost nadzora teh močnih poželenj velik plus.

Fizični post zmanjšuje spolno poželenje in dejstvo, da se mora človek, ki se posti izogibati vsemu, kar bi ga vzburjalo, mu to psihološko pomaga pri nadzorovanju svojega spolnega sla.

Poslanec Muhammad ﷺ je rekel,

“O, mladina, kdor se med vami lahko poroči, naj to stori, saj mu bo to pomagalo pri nadzoru svojega očesa in zaščitilo njegove zasebne predele. Tisti, ki se ne more poročiti, naj se posti, saj je post ščit. [Buhari]

Z omejevanjem spolnih odnosov, čeprav so dovoljeni, se človek, ki se posti, lažje zadrži od prepovedanih spolnih dejanj, ko se ne posti.

[Boots]

Čustvena raven:

Post na tej ravni vključuje nadzor številnih negativnih čustev, ki vrejo v človekovem umu in duši.

Na primer, med najbolj uničujočimi čustvi je jeza. Post omogoča, da imamo to čustvo pod nadzorom.

Poslanec Muhammad ﷺ je rekel:

“Ko se človek posti, se mora vzdržati nespodobih dejanj in nepotrebnega govorjenje. Če nekdo začne z nespodobnim govorjenjem ali poskuša izzvati prepir, naj mu preprosto reče: “Postim se.” [Buhari]

Na tej ravni se je treba izogibati vsem negativnim čustvom, katere lahko izzovejo postečega človeka.

Človek se mora vzdržati nespodobnega govorjenja in vročih debat. Tudi v primeru da ima prav, je bolje, da zapusti to pravico in ohrani svoj čustveni post neokrnjen.

Prav tako se zmanjša negativno čustvo ljubosumja. Saj so vsi posteči na skupnem imenovalcu abstinence: v tem pogledu nihče ni na zunaj boljši od drugega.
Psihološka raven:

Ta raven človeku, ki se posti pomaga, da nadzira zle misli in ga/jo nauči, kako premagati sebičnost in pohlep.

Poslanec ﷺ je rekel:

“Allah nima potrebe po lakoti in žeji človeka, ki se ne odreče govorjenju laži in delovanju glede na njih, tudi, kadar se posti.” [Buhari]

V tej dobi, ko smo se navadili na takojšnje zadovoljevanje želj in poželenj, ko so nam stvari tega sveta potešijo želje praktično takoj, ko jih dobimo, je sposobnost odlašanja zadovoljevanja poželenj pomembna veščina.

Med takojšnjo zadovoljitvijo in odloženo zadovoljitvijo je potrpljenje. Post uči vernike potrpljenja in koristi le-tega.

Iz psihološkega vidika je dobro biti nekoliko odmaknjen od stvari tega sveta.

Nič ni narobe v uživanju dobrega in polnega življenja – v resnici človek lahko in mora to pričakovati.

Vendar je pomembno, da se ljudje znamo oddaljiti od materialnih stvari, da ne postanejo najpomembnejši del našega življenja.

Postenje je priložnost, da premagamo številne zasvojenosti, ki so postale velik del sodobnega življenja.

Hrana mnogim ljudem zagotavlja udobje in veselje in sposobnost, da se lahko loči od nje, ljudem, ki se postijo, daje psihološko korist, s tem, ko spoznajo, da imajo določeno mero nadzora nad tem, kaj počnejo in česa ne počnejo.
Duhovna raven:

Za vzpostavitev te najvišje in najpomembnejše ravni postenja, ravni bogaboječnosti, je poslanec Muhammad ﷺ obnovil svojo namero za postenje pred vsakim novim postnim dnevom.

Rekel je:

“Kdor ne ustvari namere pred molitvijo ob zori (fadžr) ne bo imel posta.” Abu Davud

Vsakodnevna obnova namere pomaga vzpostaviti duhovne temelje iskrenosti, ki so bistveni za učinkovito duhovno čiščenje s pomočjo posta.

Iskren post očisti in odpravi grehe, kot je rekel Poslanec ﷺ:

Kdor se posti v mesecu Ramadanu iz iskrene vere in išče Božje nagrade, bodo vsi njegovi pretekli grehi odpuščeni.”

Prav tako, se poroča, da je rekel:

“Od Ramadana do naslednjega Ramadana je odkup grehov med njima.”

Iskren post človeka zbliža z Allahom in mu zagotavlja posebno nagrado.

Poslanec ﷺ nas je obvestil, da so v Raju vrata, imenovana Rajjan, rezervirana za tiste, ki se postijo, in rekel je tudi:

“Ko pride Ramadan, so vrata v Raj odprta.” [Buhari]

Post je v prvi vrsti med človekom in Bogom, saj nihče ne more biti prepričan, da se nekdo dejansko posti.

Zaradi tega intimnega vidika postenja je Poslanec ﷺ rekel, Allah je rekel:

“Vsako dejanje Adamovih potomcev je samo zanje, razen posta. To je namenjeno samo Meni in Sam bom nagradil zanj.” [Muslim]

V kombinaciji s prejšnjimi ravnmi posta, ta raven preobrazi človeka od znotraj.

Obnovi in oživi duhovnost človeka, ki se posti in korenito spremeni njegovo osebnost in značaj.

To so dragoceni proizvodi visoke ravni bogaboječnosti.

[Boots]

Kulturno postenje v islamu

V večini muslimanskega sveta je danes post omejen na zgolj obred. Mesec Ramadan pa je postal čas praznovanj in festivalov namesto verskega odsevanja in abstinence.

Noči Ramadana so za mnoge čas druženja in uživanja, ki se ponekod odvija do jutranjih ur. Za njih noč postane dan in dan postane noč. Lahek obrok pred zoro pogosto postane v veliki obrok v treh hodih.

Iz tega razloga zelo redki izkusijo resnično lakoto med svojim postom. V času prekinitve posta pa zaužijejo še en obrok s tremi hodi, ki mu sledijo primeri vseh vrst sladic, ki se jih lahko predstavljate.

Kot rezultat tega mnogi muslimani dejansko pridobijo na teži med Ramadanom. Zdravniki pa redno opozarjajo ljudi na zdravstveni posledice prenajedanja.
Ime Ramadana

Beseda Ramadan prihaja iz samostalnika Ramad, ki pomeni “odsevanje toplote od kamnov, ki je posledica intenzivne sončne vročine.”

Ko so Arabci spremenili imena mesecev iz svojih starodavnih imen, so jih poimenovali po letnih časih, v katerih so se pojavili. Deveti mesec, ki so ga prej imenovali Natik, je prišel v času poletja, času skrajne vročine, zato so ga poimenovali Ramadan.
Pomen Ramadana

Dejstvo, da je bil Ramadan v poletnem času, pa nima nobene povezave s tem, zakaj je ta mesec Allah izbral za mesec postenja.

Ker muslimani sledijo lunarnem koledarju, se bo mesec Ramadan pojavil v vseh letnih časih, vsaj dvakrat v življenju vsake osebe. Bog je v Kur’anu jasno navedel razlog, zakaj je izbral ta mesec. Allah je rekel:

Mesec Ramadan je tisti, v katerem se je razodeval Kur’an – vodilo ljudem in jasni dokazi usmeritve ter kriterij (pred resnico in lažjo). Zato kdorkoli doživi ta mesec, naj se posti. [Plemeniti Kur’an 2: 185]

Pomen Ramadana je v tem, da se je v tem mesecu začel razodevati Kur’an.

Zaradi tega se Ramadan pogosto imenuje mesec Kur’ana in muslimani poskušajo nameniti veliko svojih budnih ur branju Kur’ana v tem mesecu.
Verska osamitev (I’tikaf)

V zadnjih desetih dneh Ramadana se je Poslanec osamil v mošeji, da bi tako s tem povečal intenzivnost svojega čaščenja in koristi posta pred koncem meseca.

Verni muslimani ga skušajo posnemati tako, da preživijo čim več izmed zadnjih desetih dni v mošeji, kjer se postijo v osamitvi.