14-10-2023.19:41
Skoraj vsakdo na svetu danes razpravlja o poslancu Muhammadu (naj bo mir in blagoslov z njim). Ljudje želijo vedeti, kdo točno je bil in kaj je učil. Zakaj so ga nekateri tako ljubili in drugi tako sovražili? Je sam sledil čemur je učil? Je bil svetnik? Je bil Božji poslanec? Kaj je resnica o tem človeku – Muhammadu?
Kako lahko odkrijemo resnico in ostanemo popolnoma pošteni v naši presoji?
Začeli bomo z zelo preprostimi zgodovinskimi dokazi, dejstvi kot jih je pripovedovalo na tisoče ljudi, izmed katerih so ga mnogi osebno poznali. Kar sledi temelji na knjigah, zapisih in dejanskih poročilih očividcev, ki so preštevilni, da bi tukaj navedli vse, vendar so ostali skozi stoletja ohranjeni v svoji prvotni obliki, po zaslugi tako muslimanov kot nemuslimanov.
Muhammad ibn (sin) Abdullah ibn (sin) Abdul Mutalib je bil rojen v letu 570, v Meki, današnji Savdski Arabiji in umrl leta 633 v Jatribu (današnji Medini, Savdska Arabija).
Njegova imena
Ob rojstvu mu je dedek Abdul Mutalib dal ime Muhammad, kar pomeni “tisti, ki je hvaljen” ali “tisti, ki hvali”. Kasneje so ga vsi, ki so poznali njegovo pravično in iskreno naravo imenovali “As-Siddik” (Iskren). Vedno je govoril le resnico. Prav tako so ga nekateri naslavljali z imenom “Al-Amin” (Zaupanja vreden) zaradi svoje integritete in doslednosti pri stvareh, ki so mu bile zaupane.
Ko sta se dva plemena bojevala drug proti drugemu, sta mu med bojevanjem, obe strani zaupali svoje imetje, četudi so se bojevali proti njegovemu lastnemu plemenu, ker so vedeli, da bo ohranil, kar mu je zaupano.
Vsa njegova imena opisujejo naravo človeka, katerega so hvalili zaradi njegove poštenosti, integritete in zanesljivosti.
Bil je znan tudi po tem, da se je zavzemal za spravo v odnosih in sorodstvu. Svojim sledilcem je ukazal, naj vedno spoštujejo “sorodstvene vezi” (brate, sestre in bližnje sorodnike).
To se ujema z napovedjo omenjeno v Bibliji v Evangeliju po Janezu, poglavjih 14 in 16, kjer omenja prihod poslanca poznanega kot “Duh resnice” ali “Tolažnik” ali “Zagovornik”.
Abrahamov potomec
Rojen je bil kot potomec Abrahama (mir z njim) preko njegovega prvorojenega sina Izmaela (Isma’il v arabščini) v plemenitemu plemenu Kurejš, ki so bili v tistih časih voditelji Meke. Muhammadova krvna linija sega neposredno do Abrahama (mir z njim).
To bi zagotovo lahko kazalo na izpolnitev starozaveznih napovedi (Tore) v 5. Mojzesovi knjigi (poglavje 18:15), ki omenja poslanca, kot je Mojzes izmed “njegovih bratov”
Držal se je zapovedi vsemogočnega Boga
Obdržal je zapovedi Vsemogočnega Boga, tako, kot so to v preteklosti storili njegovi pradedi in davni poslanci (naj bo mir z njimi). Tu je izjava Muhammada ﷺ medtem ko se mu je razodeval Kur’an, preko angela Gabrijela:
Reci: “Pridite, recitiral bom, kar vam je vaš Gospodar prepovedal: da ničesar in nikogar ne enačite z Njim, da s starši ravnate lepo in da ne ubijate svojih otrok zaradi revščine; Mi oskrbujemo vas in njih. In ne približujte se razvratu (sramotnim grehom, nezakonitim spolnim odnosom, itd.), ne očitnemu ne prikritemu. In ne ubijte osebe, ki jo je Allah prepovedal (ubiti), razen ko tako zahteva pravica. To vam zapoveduje, da bi lahko dojeli. [Plemeniti Kur’an 6:151]
Častil je le Enega Boga
Muhammad ﷺ je živel svoje življenje v celoti predan svojemu verovanju v enega Boga in častil le Njega, brez pridruževanja drugih ‘bogov’. To je prva zapoved v Stari zavezi (2. Mojzesovi knjigi, poglavje 20 in 5. Mojzesovi knjigi, poglavje 5) in v Novi zavezi (Evangelij po Marku, poglavje 12, verz 29).
Klical ljudi k poslušnosti Boga
Muhammad ﷺ je svojim sledilcem ukazal, naj ubogajo Vsemogočnega Allaha. Ukazal je upoštevanje Zapovedi, ki jih je preko angela Gabrijela razodel Vsemogočni Allah. Preberite spodaj eno od mnogih izjav iz Kur’ana:
“Resnično Allah zapoveduje pravičnost, dobrodelnost, obiskovanje in pomoč sorodnikom, prepoveduje pa razvrat (na primer: nezakonita spolna dejanja, neposlušnost do staršev, politeizem, laganje, lažno pričanje, krivično ubijanje itd.), zlo (tj. vse kar Božji zakon prepoveduje, na primer: politeizem vseh vrst, nevera in vsakršno zlo dejanje itd.) in zatiranje. Svetuje vam, da bi se lahko opomnili.” [Plemeniti Kur’an 16:90]
Nikoli ni častil kipov, idolov ali bogov, ki jih je ustvaril človek
Muhammad ﷺ nikoli ni sledil praksi svojega plemena v čaščenju kipov, idolov in ‘bogov’, ki jih je ustvaril človek. Svojim sledilcem je prepovedal čaščenje česarkoli drugega kot Enega pravega Boga (Allaha); Boga Adama, Abrahama, Mojzesa in vseh poslancev (naj bo mir z njimi).
Tisti, ki so dobili Knjigo (judje in kristjani), se niso razšli, dokler niso dobili jasnega dokaza. Zapovedano jim ni bilo nič drugega kot to, da častijo samo Allaha, da Mu iskreno izpovedujejo vero, da redno opravljajo molitev in dajejo zakat. To je prava vera! [Plemeniti Kur’an 98:4-5]
Preziral je lažno čaščenje kakršnih koli ‘bogov’ ali podob, ki jih je ustvaril človek ali česarkoli drugega v stvarstvu kot Boga. Sovražil je vse zapletenosti in degradacijo h kateri vodi to dejanje.
To je neposredno upoštevanje druge zapovedi v zgoraj omenjenih verzih, “Ne delaj si rezane podobe…”
Spoštoval je Božje ime in ga ne izgovarjal v prazno
Muhammad ﷺ je vedno spoštoval Božje (Allahovo) ime in ga nikoli po nemarnem izgovarjal ali ga uporabljal na kakršen koli hvalisav način.
Prav tako je prepovedal svojim sledilcem, da bi storili kaj podobnega in jih spodbujal k uporabi imen, kot so “Služabnik Vsemogočnega Boga” (Abdullah).
Kako lahko odkrijemo resnico in ostanemo popolnoma pošteni v naši presoji?
Začeli bomo z zelo preprostimi zgodovinskimi dokazi, dejstvi kot jih je pripovedovalo na tisoče ljudi, izmed katerih so ga mnogi osebno poznali. Kar sledi temelji na knjigah, zapisih in dejanskih poročilih očividcev, ki so preštevilni, da bi tukaj navedli vse, vendar so ostali skozi stoletja ohranjeni v svoji prvotni obliki, po zaslugi tako muslimanov kot nemuslimanov.
Muhammad ibn (sin) Abdullah ibn (sin) Abdul Mutalib je bil rojen v letu 570, v Meki, današnji Savdski Arabiji in umrl leta 633 v Jatribu (današnji Medini, Savdska Arabija).
Njegova imena
Ob rojstvu mu je dedek Abdul Mutalib dal ime Muhammad, kar pomeni “tisti, ki je hvaljen” ali “tisti, ki hvali”. Kasneje so ga vsi, ki so poznali njegovo pravično in iskreno naravo imenovali “As-Siddik” (Iskren). Vedno je govoril le resnico. Prav tako so ga nekateri naslavljali z imenom “Al-Amin” (Zaupanja vreden) zaradi svoje integritete in doslednosti pri stvareh, ki so mu bile zaupane.
Ko sta se dva plemena bojevala drug proti drugemu, sta mu med bojevanjem, obe strani zaupali svoje imetje, četudi so se bojevali proti njegovemu lastnemu plemenu, ker so vedeli, da bo ohranil, kar mu je zaupano.
Vsa njegova imena opisujejo naravo človeka, katerega so hvalili zaradi njegove poštenosti, integritete in zanesljivosti.
Bil je znan tudi po tem, da se je zavzemal za spravo v odnosih in sorodstvu. Svojim sledilcem je ukazal, naj vedno spoštujejo “sorodstvene vezi” (brate, sestre in bližnje sorodnike).
To se ujema z napovedjo omenjeno v Bibliji v Evangeliju po Janezu, poglavjih 14 in 16, kjer omenja prihod poslanca poznanega kot “Duh resnice” ali “Tolažnik” ali “Zagovornik”.
Abrahamov potomec
Rojen je bil kot potomec Abrahama (mir z njim) preko njegovega prvorojenega sina Izmaela (Isma’il v arabščini) v plemenitemu plemenu Kurejš, ki so bili v tistih časih voditelji Meke. Muhammadova krvna linija sega neposredno do Abrahama (mir z njim).
To bi zagotovo lahko kazalo na izpolnitev starozaveznih napovedi (Tore) v 5. Mojzesovi knjigi (poglavje 18:15), ki omenja poslanca, kot je Mojzes izmed “njegovih bratov”
Držal se je zapovedi vsemogočnega Boga
Obdržal je zapovedi Vsemogočnega Boga, tako, kot so to v preteklosti storili njegovi pradedi in davni poslanci (naj bo mir z njimi). Tu je izjava Muhammada ﷺ medtem ko se mu je razodeval Kur’an, preko angela Gabrijela:
Reci: “Pridite, recitiral bom, kar vam je vaš Gospodar prepovedal: da ničesar in nikogar ne enačite z Njim, da s starši ravnate lepo in da ne ubijate svojih otrok zaradi revščine; Mi oskrbujemo vas in njih. In ne približujte se razvratu (sramotnim grehom, nezakonitim spolnim odnosom, itd.), ne očitnemu ne prikritemu. In ne ubijte osebe, ki jo je Allah prepovedal (ubiti), razen ko tako zahteva pravica. To vam zapoveduje, da bi lahko dojeli. [Plemeniti Kur’an 6:151]
Častil je le Enega Boga
Muhammad ﷺ je živel svoje življenje v celoti predan svojemu verovanju v enega Boga in častil le Njega, brez pridruževanja drugih ‘bogov’. To je prva zapoved v Stari zavezi (2. Mojzesovi knjigi, poglavje 20 in 5. Mojzesovi knjigi, poglavje 5) in v Novi zavezi (Evangelij po Marku, poglavje 12, verz 29).
Klical ljudi k poslušnosti Boga
Muhammad ﷺ je svojim sledilcem ukazal, naj ubogajo Vsemogočnega Allaha. Ukazal je upoštevanje Zapovedi, ki jih je preko angela Gabrijela razodel Vsemogočni Allah. Preberite spodaj eno od mnogih izjav iz Kur’ana:
“Resnično Allah zapoveduje pravičnost, dobrodelnost, obiskovanje in pomoč sorodnikom, prepoveduje pa razvrat (na primer: nezakonita spolna dejanja, neposlušnost do staršev, politeizem, laganje, lažno pričanje, krivično ubijanje itd.), zlo (tj. vse kar Božji zakon prepoveduje, na primer: politeizem vseh vrst, nevera in vsakršno zlo dejanje itd.) in zatiranje. Svetuje vam, da bi se lahko opomnili.” [Plemeniti Kur’an 16:90]
Nikoli ni častil kipov, idolov ali bogov, ki jih je ustvaril človek
Muhammad ﷺ nikoli ni sledil praksi svojega plemena v čaščenju kipov, idolov in ‘bogov’, ki jih je ustvaril človek. Svojim sledilcem je prepovedal čaščenje česarkoli drugega kot Enega pravega Boga (Allaha); Boga Adama, Abrahama, Mojzesa in vseh poslancev (naj bo mir z njimi).
Tisti, ki so dobili Knjigo (judje in kristjani), se niso razšli, dokler niso dobili jasnega dokaza. Zapovedano jim ni bilo nič drugega kot to, da častijo samo Allaha, da Mu iskreno izpovedujejo vero, da redno opravljajo molitev in dajejo zakat. To je prava vera! [Plemeniti Kur’an 98:4-5]
Preziral je lažno čaščenje kakršnih koli ‘bogov’ ali podob, ki jih je ustvaril človek ali česarkoli drugega v stvarstvu kot Boga. Sovražil je vse zapletenosti in degradacijo h kateri vodi to dejanje.
To je neposredno upoštevanje druge zapovedi v zgoraj omenjenih verzih, “Ne delaj si rezane podobe…”
Spoštoval je Božje ime in ga ne izgovarjal v prazno
Muhammad ﷺ je vedno spoštoval Božje (Allahovo) ime in ga nikoli po nemarnem izgovarjal ali ga uporabljal na kakršen koli hvalisav način.
Prav tako je prepovedal svojim sledilcem, da bi storili kaj podobnega in jih spodbujal k uporabi imen, kot so “Služabnik Vsemogočnega Boga” (Abdullah).